Nova pravila pri kritičnih zdravilih: Kmalu konec pomanjkanja?
Zdravstveni ministri in evropski poslanci so našli skupni jezik. Z aktom o kritičnih zdravilih se bo predvidoma znatno izboljšala zanesljivosti preskrbe z zdravili v EU.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Pogajalci Evropskega parlamenta in Sveta EU so se v torek navsezgodaj pogodili o tako imenovanem aktu o kritičnih zdravilih, novih ukrepih za spodbujanje konkurenčnosti v farmacevtskem sektorju v EU in zmanjšanje odvisnosti od tretjih držav na področju kritičnih zdravil.
Evropska komisija želi z novimi pravili, ki jih morata zdaj ločeno potrditi še Evropski parlament in Svet EU, nasloviti težavo pomanjkanja nekaterih kritičnih zdravil, s katero se države članice srečujejo v zadnjih letih. Gre predvsem za pomanjkanje analgetikov, antibiotikov in antipiretikov za otroke, torej zdravil za zniževanje telesne temperature.
Kaj prinašajo novi ukrepi
Farmacevtske družbe bodo na podlagi novih ukrepov med drugim za pomoč pri proizvodnji kritičnih zdravil v EU lažje dostopale do javnih sredstev, s tem pa naj bi se okrepile dobavne verige znotraj EU, pri čemer naj bi se znižala odvisnost od proizvajalcev v tretjih državah.
Pod črto, nova pravila bodo pri javnih naročilih dajala prednost zdravilom, proizvedenim v Evropski uniji, pri čemer bodo nekateri tako imenovani strateški projekti deležni enostavnejšega in hitrejšega dostopa do financiranja, hitrejši pa bo tudi postopek odobritve.
Sporazum, ki so ga danes sklenili pogajalci, denimo omogoča tudi uvrščanje tako imenovanih zdravil sirote med strateške projekte. Gre za zdravila za izjemno redke bolezni, ki zaradi majhnega tržišča in posledične nedonosnosti niso zanimiva za farmacevtska podjetja. Farmacevtska industrija jih posledično razvija zaradi javnozdravstvene, ne pa ekonomske koristi.
Pravila bodo obenem omogočala, da več držav članic vstopi v skupno nabavo zdravil, zlasti v primeru tistih za zdravljenje redkih bolezni.
Zakaj je prišlo do pomanjkanja nekaterih zdravil?
V Evropski komisiji so lansko leto, ko so predlagali spremembo pravil, ugotovili več razlogov za pomanjkanje kritičnih zdravil v EU. V prvi vrsti so izpostavili ozka grla v dobavnih verigah učinkovin. Med pandemijo koronavirusa se je obenem izkazalo, da je proizvodnja nekaterih zdravil skoncentrirana v majhnem številu držav, kar lahko predstavlja težave na področju dobav.
Po nekaterih podatkih kar 80 do 90 odstotkov zdravil, ki se uporabljajo v Evropi, prihaja iz Azije, predvsem iz Kitajske, na kar so že lani na Svetu EU opozorili ministri za zdravje.
»Z današnjim sporazumom smo sprejeli praktične ukrepe za zmanjšanje naših ranljivosti, diverzifikacijo dobavnih verig in okrepitev zmogljivosti Evrope za proizvodnjo kritičnih zdravi in učinkovin bližje domu,« je poudaril ciprski zdravstveni minister Neophytos Charalambides. Šestmesečno predsedstvo Sveta EU je namreč trenutno v rokah Cipra.
Po navedbah Charalambidesa ljudem kmalu ne bo treba več skrbeti, ali bodo v lekarnah in bolnišnicah lahko dostopali do kritičnih zdravil.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
