Smo bolj povezani, a tudi bolj osamljeni. Kaj kažejo podatki o sreči?
Ob dnevu sreče podatki razkrivajo, da več povezav online ne pomeni več sreče – posebej pri mladih, kjer kljub stalnim stikom narašča občutek osamljenosti.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Ob mednarodnem dnevu sreče, ki ga je Generalna skupščina Združenih narodov 20. marca razglasila za praznovanje sreče, je Statistični urad Republike Slovenije (Surs) pripravil zanimive podatke. Prvič smo ta dan praznovali leta 2013, letošnja tema pa raziskuje odnos med družbenimi mediji in srečo ter postavlja v ospredje morebitne izzive in priložnosti, povezane z vplivom uporabe teh medijev na dobro počutje.
Uporaba interneta v zadnjih desetih letih med najstarejšimi močno narasla
Statistični podatki kažejo, da je internet za osebne namene - naprimer za iskanje informacij, e-pošto, družbena omrežja, e-bančništvo in spletne nakupe - lani uporabljalo kar 92 odstotkov oseb, starih 16 let ali več. Uporaba interneta doma se je v zadnjem desetletju povečala za 15 odstotnih točk, pri čemer je največji porast opazen med starejšimi, starimi 65 let ali več. saj se je delež uporabnikov v tej starostni skupini več kot podvojil – narasel je s 36 odstotkov leta 2015 na 73 odstotkov leta 2025. Ti podatki dajejo vpogled v to, kako digitalno povezani smo postali in kako spletna okolja lahko vplivajo na našo srečo in družbeno povezanost.
Kako se je spremenila uporaba spletnih družbenih medijev?
Med osebami, starimi 16–74 let, se je uporaba spletnih družbenih medijev med letoma 2015 in 2025 dvignila za 28 odstotnih točk. Največji delež uporabnikov so po podatkih Sursa lani zaznali med mladimi (93 odstotkov), najbolj pa se je povečal delež uporabnikov v starostni skupini 45–54 let, in sicer za skoraj polovico.
Vse pogostejši stiki po telefonu, SMS-u, e-pošti ali internetu
Po zadnjih podatkih iz leta 2022 je imela med osebami, starimi 16 let ali več, vsakodnevne stike s sorodniki po telefonu, SMS-u, e-pošti ali internetu četrtina, kar je bilo za 5 odstotnih točk več kot leta 2015. Največji porast so pri Sursu zaznali v starostnih skupinah 35–44 let in 55–64 let. Vsakodnevni stiki s prijatelji po teh komunikacijskih poteh so bili najpogostejši med mladimi, s starostjo pa je njihova pogostost upadala.
Pogosti stiki s sorodniki in prijatelji nas osrečujejo, tudi če se ne zgodijo v živo
Občutenje sreče med osebami, starimi 16 let ali več, se je v letu 2022 po pogostosti telefonskih oziroma virtualnih stikov precej razlikovalo. Kot najsrečnejši so se opredelili tisti, ki so bili v tedenskih ali mesečnih stikih s prijatelji oziroma sorodniki. Po drugi strani je bilo med osebami, ki so imele manj pogoste stike, torej manj kot enkrat na mesec, največ takih, ki so srečo občutile redkokdaj oziroma nikoli.
Občutek osamljenosti se je najbolj povečal med mladimi
Osamljenosti v zadnjih štirih tednih pred anketiranjem leta 2022 nikoli ni občutilo 39 odstotkov mladih (16–24 let), kar je bilo za 23 odstotnih točk manj kot leta 2018. Tudi za preostale starostne skupine je delež tistih, ki nikoli niso občutili osamljenosti, upadel. Po drugi strani je delež mladih, ki so se včasih oziroma redkokdaj počutili osamljene, med letoma 2018 in 2022 narasel za 19 odstotnih točk, kar je delno mogoče pripisati okoliščinam ob epidemiji covida-19.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
