##IMAGE-3315733##

Nekateri Stražani pravijo, da več ne vedo, ali pri njih še vozi vlak. Najbrž prav zato večina prečka železniške progo, ne da bi se ozrli levo in desno. Kljub temu da je na razmeroma kratki progi Novo mesto – Straža, na kateri vsak dan vozi tovorni vlak, kar 20 železniških prehodov, zavarovanih le z Andrejevim križem, nesreče na srečo niso preveč pogoste.

Železniška proga med Novim mestom in Stražo je bila zgrajena že leta 1894. Dobrih sedemdeset let je po njej tekel tako potniški kot tovorni promet, danes pa osem kilometrov proge služi le še za potrebe Novolesa, gozdnega gospodarstva in republiškega zavoda za blagovne rezerve. Darko Povše, vodja nadzorne postaje Novo mesto pri Slovenskih železnicah, pravi, da so linije tovornih vlakov včasih vozile pogosteje. “Problem železniškega tvornega prometa je, da izgublja v bitki s cestnim,” pravi Povše. Kljub temu potrebe straškega gospodarstva zahtevajo po dva tovorna vlaka dnevno.

A proga je dovolj varna tudi za potniški promet. Z vlakom se v Stražo potniki res občasno pripeljejo, saj turistične agencije iz tujine pri nas najamejo turistične vlake, ki društva ljubiteljev železnic zapeljejo po slovenskih železnicah, med drugim tudi do Straže. “Z malenkostnimi investicijami v progo bi potnike teoretično lahko vozili že čez kak mesec,” pravi Povše, kljub temu pa o obuditvi potniške linije do Straže na Slovenskih železnicah zaenkrat ne razmišljajo.

Čeprav se je število nesreč na železniških prehodih v zadnjih letih povečalo, na progi Novo mesto – Straža, ki kar dvajsetkrat prečka lokalno cesto čez Zalog do Straže, ni pogostih nezgod. Na vse nivojske železniške prehode opozarja le Andrejev križ, saj se po Povšetovih besedah zaradi visokih stroškov avtomatskih zapornic ne splača postavljati. “Na železnicah smo že želeli zmanjšati število potencialnih nesreč tako, da bi preprosto ukinili nekaj manjših prehodov. Dvajset prehodov na osmih kilometrih pomeni prehod vsakih 400 metrov! A smo naleteli na odpor lokalnih skupnosti, saj želijo krajani ohraniti dovoze do svojih zemljišč,” pove Povše.

Na srečo so nezgode na tem delu železniške proge redke, tovorni vlak pa tu vozi z največjo hitrostjo 40 km/h. “Na Dolenjskem imamo kar nekaj prog, po katerih se promet odvija pogosteje kot na straški, pa so vseeno zavarovane le z Andrejevim križem,” dodaja Povše, a vseeno opozarja voznike, naj bodo pri prečenju proge previdni.

Na Železnicah vidijo v tovornem prometu do Straže potencial tudi v prihodnosti. Možnosti za selitev industrijskih panog ob progo praviloma obstajajo, če jim le ne bo nasprotovala lokalna skupnost.