Profimedia

Napovedan ukrep je razjezil voznike, ki so leta 2006 dizelska vozila izbrali prav na podlagi spodbud oblasti. Dizelski motorji so takrat namreč veljali za čistejše. Dizelski motorji sicer proizvedejo manj ogljikovega dioksida, a bolj prispevajo k izpustom dušikovega dioksida.

Številni vozniki so tako jezni na oblasti, češ da so jih zavedle. »Odločite se že. Ne tako dolgo nazaj je Jens Stoltenberg bolj kot bencinske motorje priporočal dizelske. Nisem prepričana, da res veste, kaj je boljše,« je na družbenem omrežju Facebook zapisala ena od jeznih voznic. Stoltenberg, ki je danes generalni sekretar zveze Nato, je bil tedaj norveški premier.

Nekateri so ukrep medtem pozdravili in se zavzeli za trajno prepoved dizelskih vozil v vseh velikih mestih. Slišati je bilo tudi pozive k višjim kaznim.

Prepoved, ki so jo mestne oblasti naznanile v nedeljo, bo začela veljati v torek na občinskih cestah, ne bo pa vplivala na promet na državnih avtocestah, ki prečkajo Oslo. Kazen za nespoštovanje prepovedi bo 1500 kron (166 evrov).

Onesnažen zrak po podatkih norveškega inštituta za javno zdravje v Oslu povzroči 185 prezgodnjih smrti letno.