T. J. G., arhiv DL

##IMAGE-3454206##

Ker neprilagojena hitrost še vedno ostaja poglavitni vzrok za nastanek prometnih nesreč, Evropska zveza prometnih policij TISPOL v sodelovanju z državami članicami dvakrat letno organizira koordiniran nadzor hitrosti. Eden takih bo potekal od danes do nedelje, ko bodo policisti po vsej Sloveniji intenzivno nadzirali hitrost. Akcijo bodo izvajali predvsem na cestah, kjer zaradi hitrosti najpogosteje prihaja do prometnih nesreč in kjer so kršitve hitrosti najpogostejše. Ker termin sovpada tudi z aktivnostmi policije pred začetkom šolskega leta, bodo policisti meritve hitrosti opravljali tudi v bližini šol.

Prvi koordiniran poostren nadzor je bil aprila letos. V njem je sodelovalo 24 držav, med njimi tudi Slovenija, policisti pa so v enem tednu ugotovili preko 560.000 prekoračitev hitrosti.

Vsaka tretja nesreča povezana s hitrostjo

Neprimerna oz. neprilagojena hitrost na evropskih cestah še vedno ostaja najpogostejši dejavnik za nastanek prometnih nesreč, saj je vsaka tretja prometna nesreča povezana s hitrostjo:

•zaradi neprilagojene hitrosti je na slovenskih cestah lani življenje izgubilo 45 oseb (32,6 odstotka vseh smrtnih žrtev prometnih nesreč)

•zaradi neprilagojene hitrosti je bilo na slovenskih cestah lani hudo telesno poškodovanih 318 oseb (36 odst.vseh hudo telesno poškodovanih)

•neprilagojena hitrost je pogosto povezana tudi z nekaterimi vzroki prometnih nesreč, kot so nepravilna stran oz. smer vožnje, nepravilnosti pri prehitevanju in izsiljevanje prednosti

•lani se je delež alkoholiziranih voznikov v prometnih nesrečah, ki jim je botrovala hitrost, zmanjšal za 19 odst. (leta 2009 se je delež zmanjšal za 11 odst.)

Število mrtvih v prometnih nesrečah na slovenskih cestah, katerih vzrok je neprilagojenega hitrost, se je v letu 2010 v primerjavi z letom 2009 zmanjšalo za 27 odst., za 20 odst. manj jih je bilo hudo in za 8 odst. manj lahko telesno poškodovanih.

Statistični podatki za letos (do konca julija) v primerjavi z letom 2010:

Letos se je do konca julija na slovenskih cestah zgodilo 11.904 (12.334) prometnih nesreč, kar je za 3 odst. manj kot v enakem obdobju leta 2010. V teh nesrečah je umrlo 78 (81) oseb, 534 (491) se jih je hudo telesno poškodovalo, 4.994 (5.709) pa lahko telesno poškodovalo.

Zaradi neprilagojene hitrosti se je zgodilo 2.042 (2.363) prometnih nesreč, kar je za 14 odst. manj kot lani. V teh nesrečah je umrlo 26 (24) oseb ali 8 odst. več kot lani, 167 (185) se jih je hudo telesno poškodovalo, 1.304 (1.493) osebe pa so se lahko telesno poškodovale.

Najpogostejši povzročitelji prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti so vozniki osebnih avtomobilov v 1.610 (1.940) primerih in vozniki motornih koles v 114 (127) primerih.

Glede na kategorijo ceste se največ prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti zgodi v naselju z uličnim sistemom in brez uličnega sistema ter na avtocestah.

V letošnjem letu so policisti do konca julija ugotovili 66.391 (81.372) kršitev prekoračitve hitrosti, kar je za 18 odst. manj kot v enakem obdobju lani.

Mednarodni strokovnjaki ocenjujejo, da bi v primeru zmanjšanja povprečne hitrosti za 1 km/h na cestah držav Evropske unije v enem letu umrlo za 2.200 manj oseb oz. da bi z učinkovitimi nadzori in preventivnimi aktivnostmi na področju umirjanja hitrosti v enem letu lahko rešili do 5.800 življenj, so še zapisali na spletnih straneh Policije.