Arhiv Štajerskega Tednika

Drava je pred dobrim tednom dni zaradi obilice padavin znova dosegla višje pretoke in se razlivala izven svoje struge. Ker je padavine spremljal močan veter, je voda s seboj prinašala polomljena ali izruvana drevesa, veje in druge naplavine.

Za Dravske elektrarne Maribor (DEM) so naplavine v vodi precej velika nadloga. Z njihovim čiščenjem se delavci DEM ukvarjajo vsakodnevno. DEM sicer skrbijo samo za vodno infrastrukturo, ki služi energetski izrabi (kanali, jezero, jezovi …). Stara struga Drave od jezu Melje do Ptuja in od jezu Markovci do Hrvaške je v domeni države, enako tudi naplavine, ki so v njej. »Plavje v reki Dravi je posledica prinašanja odmrlih oziroma odpadlih delov dreves in ostalega rastlinja v področjih ožje in širše okolice reke Drave, ki jih predvsem rečni pritoki prinesejo v strugo. To je naraven in kontinuiran proces, ki je bolj izrazit ob obilnejših padavinah ter še posebej ob večjih vetrolomih, snegolomih in podobnih vremenskih dogodkih v okolici,« so pojasnili v DEM in dodali: »Plavje se iz reke, kolikor je mogoče, pobira sproti, torej tam, kjer se nabere – to pa je pred vsako zajezitvijo, torej pred vsako hidroelektrarno. Ob vsakem objektu so deponije, kamor se odlaga plavje, ki se zaradi obratovanja agregatov nalaga na vtočne rešetke le-teh, od tod pa ga s čistilnimi stroji odstranimo. Večina plavja na objektih zgornje in srednje Drave se v primeru, da so ob vetrolomu tudi tako imenovane visoke vode (kot se je dogodilo tudi sedaj), prelije preko pretočnih polj. Plavje tako »konča« na hidroelektrarni Zlatoličje, kjer se izvleče in odloži na deponijo, od koder ga odstrani pogodbeni izvajalec, specializiran za tovrstni odvoz. Letni strošek odvoza plavja z naših deponij je v povprečju približno 40.000 evrov. Seveda se plavje pojavlja tudi dolvodno od elektrarne Zlatoličje. Nekaj se ga nabere ob potopni steni jezu Markovci in ga je možno odstraniti iz reke, večji del pa se preko odprtih zapornic zaradi potrebnega prelivanja vode usmeri v strugo reke Drave. Za ravnanje s plavjem, ki se posledično odloži na brežinah struge nizvodno od Maribora in Markovcev, DEM nimajo ne obvez in nepristojnosti.«

Zaradi plavja in odpadkov tudi manjša proizvodnja elektrike

Po vetrolomu 2018 v Zlatoličju 20.000 m³ naplavin

Preberite več v Štajerskem Tedniku