arhiv DL

##IMAGE-3642334##

Število kolesarjev raste iz leta v leto, vzporedno s tem se povečuje tudi število primerov, ko so kolesarji udeleženi v prometnih nesrečah. Do konca julija letos je na slovenskih cestah umrlo že 13 kolesarjev, lani v enakem obdobju pa šest, navajajo na agenciji za varnost prometa. Kolesarji so ob pešcih najbolj ogrožena skupina v prometu.

Ugotovitve tujih študij kažejo, da je v povprečju pot s kolesom dolga med tri in pet kilometrov. Najpogosteje kolo uporabljajo mladi in starejši, navajajo na agenciji za varnost prometa.

Ob tem poudarjajo, da so kolesarji v cestnem prometu manj varni kot drugi udeleženci. "Predvsem so slabše vidni, njihova vidnost pa je obratno sorazmerna s hitrostjo vožnje: hitrejši so, slabše so opazni," pojasnjujejo na agenciji.

Pri kolesarjih, ki so umrli v prometnih nesrečah, prevladujejo predvsem poškodbe glave. V prometne nesreče so najpogosteje udeleženi starejši kolesarji, še posebej starejši od 65 let. Ob tem na agenciji za varnost prometa kolesarje opominjajo, da je nošenje kolesarske čelade obvezno le za otroke, mlajše od 14 let, a bi bilo priporočljivo, če bi jih nosili vsi kolesarji.

Na agenciji za varnost prometa poudarjajo pomembnost tega, da pravila, ki veljajo za kolesarje, poznajo tudi drugi udeleženci v prometu. Ob tem navajajo, da je več kot 30 odstotkov kolesarjev v prometnih nesrečah umrlo zaradi neupoštevanja pravil o prednosti.

Voznik motornega vozila, ki zavija desno, mora na primer dati prednost kolesarjem, ki vozijo ob njem v isti smeri po kolesarskem pasu ali kolesarski stezi in vozijo naravnost ali zavijajo desno. To ne velja le v primeru, ko voznik motornega vozila zavija po z znakom označeni prednostni cesti. V tem primeru mora biti odvzeta prednost kolesarja posebej označena, pojasnjujejo na agenciji.

Kolesarji lahko vozijo po označenih kolesarskih pasovih, kolesarskih stezah ali kolesarskih poteh. Te površine lahko uporabljajo le kolesarji in vozniki koles s pomožnim motorjem do 50 kubičnih centimetrov prostornine, izjemoma tudi pešci, pojasnjujejo na agenciji. Kjer teh površin ni, smejo kolesarji voziti po vozišču ceste, če prometna signalizacija tega izrecno ne prepoveduje. "Pri tem morajo biti pozorni, da vozijo čim bližje desnemu robu vozišča, ne smejo pa zavzeti več kot en meter od roba vozišča," še dodajajo.

Luka Gabršček in Ljubljanske kolesarske mreže pa pravi, da kolesarje najbolj ogroža ravno neurejena kolesarska infrastruktura, na primer pomanjkanje kolesarskih stez, neustrezno izvedene kolesarske steze z raznimi pentljami, ki povzročajo zmedo in voznike zavajajo, da bo kolesar zavil. Za kolesarje je nevarno tudi odpiranje vrat parkiranih avtomobilov, mimo katerih se vozijo, je še dodal za STA.

Ob tem Gabršček ocenjuje, da bi se varnost kolesarjev v mestu lahko izboljšala z ustrezno infrastrukturo - na primer z ustrezno izvedenimi kolesarskimi stezami, izven naselij pa z urejanjem kolesarskih poti, umaknjenih od cest. Kot pravi, se v zadnjem času sicer na področju gradnje kolesarske infrastrukture veliko dogaja, a ta ni vedno najbolj primerna.

V Ljubljanski kolesarski mreži opozarjajo tudi na neustrezno obravnavo kolesarjev v naši družbi. "Kolesarji so še vedno obravnavani kot drugorazredni udeleženci v prometu," meni. Ko se gradi cestno infrastrukturo, se po njegovih besedah najprej naredi dovolj široko cesto z veliko voznimi pasovi, dolgimi zavijalnimi radiji in še čim, da bi se olajšalo in pospešilo vožnjo avtomobilov, za kolesarje pa se ponavadi uredi to, kar ostane. Kadar ni prostora za kolesarsko stezo, se kolesarja preprosto pusti na cesti ali pa se kolesarjenje celo prepove, pravi Gabršček.

Agencija za varnost prometa poudarja tudi pomen uporabe varnostne razdalje med kolesarji. Najmanjša varnostna razdalja med kolesarji je enaka dolžinam treh koles, pojasnjujejo.