Bor Slana / Bobo

V zgodnjih jutranjih urah v soboto 1. marca je na viaduktu Baba popustila dilatacija, zaradi česar je trčilo devet vozil – sedem osebnih in dveh tovornih. Po dosedanjih ugotovitvah se je nesreča najverjetneje zgodila zaradi nenadne odpovedi materiala.

Ko je tovorno vozilo zapeljalo čez dilatacijo, je pri tem zapelo za privzdignjeni element, ki se je ukrivil in obstal nad voznim pasom. Prišlo je do naleta, voznik in sopotnik v avtomobilu, ki je trčilo v betonsko ograjo, sta bila lažje poškodovana.

Čemu služi dilatacija?

Dilatacije so namenjene varnemu prilagajanju objekta na temperaturne spremembe oziroma izravnavi raztezanja in krčenja materiala, da se ublažijo notranje napetosti, zaradi katerih v betonu nastanejo razpoke. V toplem vremenu se beton širi, v hladnem pa krči. Dilatacija zagotavlja tudi potresno varnost objekta. Na slovenskem avtocestnem križu je nekaj več kot 400 viaduktov in mostov, na njih pa več kot 800 dilatacij.

Andraž Zupančič

V Družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji (Dars) zagotavljajo, da redno opravljajo preglede tovrstnih elementov, na viaduktu Baba so pregledniki nadzor opravili le štiri ure pred nesrečo in niso zaznali poškodb. Kljub temu so prevzeli odgovornost, udeležencem v nesreči bodo povrnili stroške nastale škode. Tovrstni primeri so sicer redki. »Dars v zadnjih petih letih ne beleži podobnih primerov, posledično ni bilo izplačane nobene odškodnine za škodo,« so pojasnili.

Kot pravi vodja Avtocestne baze Vransko Mitja Stojnšek, objekte nadzirajo najmanj trikrat na dan, z dnevnimi obhodi. »Tudi v tem primeru smo objekt pregledali štiri ure pred dogodkom, a nismo zaznali poškodb – očitno je to res prišlo hipoma,« je dejal.

Odškodnino največkrat izplačajo zaradi naleta divjadi

Višine odškodnin, ki so jih v zadnjem času zaradi objektivne odgovornosti izplačali voznikom, nam na Darsu niso razkrili. Poudarili so le, da odškodninske zahtevke oškodovancev, ki so utrpeli škodo pri uporabi avtocest, obravnava zavarovalnica, pri kateri ima Dars sklenjeno zavarovanje splošne odgovornosti.

Najpogostejši vzrok izplačila odškodnine je sicer nalet na divjad, ki zaide na avtocesto ali hitro cesto, so še povedali pri Darsu.

Na cestah so najbolj ogrožene srne

Bolj ko se širi cestno omrežje, bolj namreč človek sili v naravno okolje živali. In posledično je trkov z živalmi vse več, večinoma pa se za žival končajo tragično. Pri nas na cestah konča veliko živali, na dan v povprečju malo manj kot 20.

Poleg materialne seveda nastaja tudi ekološka škoda. Po nekaterih izračunih pa znaša gospodarska škoda zaradi povozov med 10 in 15 milijoni evrov na leto, v Evropi skupno kar krepko prek dveh milijard evrov. Ekosistemski strošek za srno na primer znaša med 2000 in 2500 evrov.

Pri nas so daleč najbolj ogrožene srne, teh je skoraj 70 odstotkov med vsemi povoženimi živalmi, največ na cesti. Veliko pri nas povozijo tudi lisic, tretja najpogosteje povožena žival pa je jazbec. Na dnu razpredelnice je v večini primerov volk, povoženih pa je tudi precej medvedov.