Arhiv NTRC

Da bi z izvedbo projekta, ki ga v celoti financira država, občina pridobila dodano vrednost in priložnost, da postane zanimivejša turistična točka in domačinom prijaznejša glede povezave s sosednjimi občinami, meni tudi vojniški župan Branko Petre. Občina bi morala za gradnjo pridobiti več kot sto služnosti. Doslej ji je uspelo pridobiti okoli 75 odstotkov soglasij lastnikov. Slednja morajo biti sklenjena s pogodbo, overjeno pri notarju. Po končanem projektu pa bodo glede na izvedena dela opravljeni odmera zemljišča, vpis v zemljiško knjigo in plačilo, pojasnjuje župan.

Različne zahteve in pogoji

Razlogi, zakaj nekateri lastniki ne želijo dati soglasja, so različni. Nekateri nasprotujejo, da bi kolesarsko pot gradili po njihovem zemljišču, saj bi, kot pravijo, pot marsikje razdelila obdelovalne površine, kar bi za kmete pomenilo težje delo in za kolesarje manjšo varnost. Ponekod občani zahtevajo, da bi bila trasa čisto ob vodotoku, kjer je treba upoštevati petmetrski odmik od vodotoka, kar je pogoj direkcije za vode, pojasnjuje župan. »Ponekod smo na predlog lastnikov poskušali spremeniti traso. Ko smo pripravili nova soglasja za spremembo, se lastniki zemljišč ob novi trasi spet niso strinjali. Nekateri se enostavno niso pripravljeni pogovarjati, najde se tudi kdo, ki zahteva nerazumno visoko ceno za odkup. Spet drugi imajo morda slabe izkušnje iz preteklosti s kakšnim podobnim primerom,« našteva Petre. Ob tem poudarja, da občina žal nima pristojnosti in se tudi ne more z lastniki pogajati o višini odškodnine oziroma o zneskih, ki bi jih ti za zemljo dobili.

Kot dodaja, tudi razlastitev lastnikov zemlje, ki ne želijo dati soglasja, v tem primeru ni možna. »Edino, kar nam ostane, je, da združimo moči in s pozitivno komunikacijo od primera do primera poiščemo še te rešitve. Verjamem, da bomo na koncu našli skupno rešitev,« je prepričan.

BOJANA AVGUŠTINČIČ

Foto: SHERPA

Preberite več v Novem tedniku, ki je izšel 23. marca 2023.