Andraž Purg

Od 11. novembra psi v domačem okolju ne smejo biti več trajno priklenjeni na verigo. Izteklo se je namreč dveletno prehodno obdobje, ki je bilo določeno za prilagoditev na novo ureditev, sprejeto z novelo Zakona o zaščiti živali leta 2023. Vsakršna oblika trajnega privezovanja psov je tako zdaj prepovedana, za kršitev je predvidena globa do 1.600 evrov.

Prepoved trajnega privezovanja

Za privezane pse od danes globe do 1600 evrov

Konec prehodnega obdobja

Trajno privezovanje psov v Sloveniji je bilo prepovedano že z novelo Zakona o zaščiti živali iz leta 2021. Dovoljeno je bilo le, če so bili psi privezani na široki ovratnici, ki ni bila na zateg, ali z oprsnico na vodoravno vodilo, dolgo najmanj pet metrov in najmanj dva metra nad tlemi. Tako se je lahko pes gibal najmanj štiri metre v obe stranski smeri od vodoravnega vodila.

Novela istega zakona je leta 2023 prinesla popolno prepoved trajnega privezovanja psov in dveletno prehodno obdobje, da se nanjo prilagodijo tudi skrbniki, ki so imeli do takrat pse privezane na vodoravnem vodilu. To obdobje se je končalo 11. novembra letos, zato od tega datuma nobena oblika trajne namestitve psa na verigi, vrvi in vodoravnem vodilu v domačem okolju ni več dovoljena.

»Ta prepoved ne zadeva uporabe povodca, ki je namenjen zagotavljanju nadzora in fizičnega varstva na javnih mestih. To pomeni, da morajo biti psi med sprehodom na javnih mestih še vedno na povodcu,« pojasnjujejo v upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR), v kateri poudarjajo, da je namen tega pravila varnost psa, drugih živali in ljudi.

Andraž Purg

Odgovorno in spoštljivo ravnanje

V domačem bivalnem okolju morajo tako imeti psi namesto stalnega priveza na voljo prostor, ki jim omogoča gibanje. Prostor mora biti varen, psi pa morajo biti v njem zavarovani pred pobegom. Prav tako morajo imeti možnost zavetja pred vremenskimi vplivi. »Primerne oblike so ograjeni pesjaki, ki omogočajo prosto gibanje, primerna sta bivanje v hiši ali stanovanju ali kombinacija zunanje ograjene površine in notranjega prostora,« poudarjajo v UVHVVR, v kateri dodajajo, da ukrep ni le zakonska obveznost, temveč korak k odgovornejšemu in spoštljivejšemu ravnanju s psi.

Psi so namreč po pojasnilih pristojnih družabne živali, ki potrebujejo gibanje, stik z ljudmi in okoljem ter primerno zavetje. Dolgotrajno privezovanje z verigo, vodoravnim vodilom in podobno jim tega ne omogoča. »Psi, ki jih imajo lastniki doma, na primer pred hišo, stalno privezane, pogosto trpijo zaradi pomanjkanja gibanja in socialnih stikov, poškodb, kot so odrgnine in vraščene ovratnice, zaradi vedenjskih motenj in večje občutljivosti na vremenske razmere ter zdravstvenih težav. Tak način bivanja je v nasprotju z osnovnimi potrebami psa in s sodobnim razumevanjem njihove dobrobiti,« še poudarjajo v UVHVVR.

Pixabay

Koliko prijav so zabeležili na Celjskem?

V celjskem območnem uradu UVHVVR so do ponedeljka, 24. novembra, prejeli 12 prijav o kršitvi popolne prepovedi trajnega privezovanja psov v domačem okolju. Po vseh prijavah so izvedli inšpekcijski nadzor na terenu, a globe do zdaj še niso izdali.

Kot so pojasnili v UVHVVR, nadzor nad izvajanjem nove zakonodaje izvajajo na osnovi prijav občanov. Do zdaj so uvedli 12 inšpekcijskih postopkov, s katerimi so lastnikom odredili odpravo nepravilnosti in vzpostavitev zakonitega stanja. Prekrškovne postopke uvedejo šele takrat, ko lastniki vzpostavijo zakonito stanje. Tudi zato globe do zdaj še niso izdali.

V katerih primerih je predpisana najvišja globa?

Za kršitev zakonodaje je predvidena globa od tisoč do 1.600 evrov. »Odločitev o višini globe je odvisna od tega, kako lastnik upošteva odrejene ukrepe inšpektorja, ali ponavlja kršitev oziroma ali so zaradi kršitve nastale hude posledice, kot so poškodbe, zdravstvene težave, vedenjske motnje ... V teh primerih lahko inšpektor pri izreku uporabi globo v razponu, in sicer največ do 1.600 evrov,« poudarjajo v UVHVVR, v kateri dodajajo, da lahko v skrajnih primerih, ko sta ogrožena zdravje ali življenje psa, inšpektor poleg globe odredi tudi odvzem živali. A načeloma inšpektorji kršitelju najprej izrečejo najnižjo predpisano globo.

Možno tudi obročno plačilo

Če storilec ne vloži zahteve za sodno varstvo, odločba postane pravnomočna osmi dan po vročitvi. Od tega dne začne teči rok za plačilo globe. Kršitelj, ki ne vloži zahteve za sodno varstvo zoper plačilni nalog, plača samo polovico izrečene globe, če jo plača v osmih dneh po pravnomočnosti. Kršitelj, ki globe ne plača v osmih dneh od pravnomočnosti, mora plačati celoten znesek globe v roku, ki je določen v odločbi oziroma plačilnem nalogu. Pri čemer rok za plačilo ne sme biti krajši od osmih dni in ne daljši od treh mesecev od vročitve odločbe ali plačilnega naloga.

»Rok za plačilo globe je lahko podaljšan za največ leto, če storilec pred potekom roka predlaga obročno plačilo, o katerem odloči organ, pristojen za prisilno izterjavo (Finančna uprava RS). Rok za obročno plačilo ne sme biti daljši kot leto, najmanjši obrok lahko znaša najmanj 20 evrov za fizične osebe in 200 evrov za pravne osebe in samostojne podjetnike,« še poudarjajo v UVHVVR.

In kaj na zakon pravijo lastniki psov? Preberite v Novem tedniku, ki je izšel 27. novembra 2025.