##IMAGE-2292314##

Predsedstvi Skupnosti občin Slovenije (SOS) in Združenja občin Slovenije (ZOS) nasprotujeta tako predlaganemu zmanjševanju števila občin, kot predlogoma sprememb zakona o financiranju občin in zakona o davku na nepremičnine. Gre za napad na lokalno samoupravo, kot jo imamo, je po včerajšnji seji predsedstev menil predsednik SOS Ivan Žagar.

V predsedstvih omenjenih združenj namreč ocenjujejo, da vse skupaj vodi v večjo centralizacijo države, ter opozarjajo, da se ruši eden redkih sistemov, ki v tem trenutku še kolikor toliko stabilno deluje.

Pričakujejo, da se bo predsednica vlade Alenka Bratušek srečala z njimi. Kot pravi predsednik ZOS Robert Smrdelj, so argumenti na njihovi strani. Če pa bi bile rešitve klub vsemu uveljavljene, napoveduje uporabo vseh možnosti, ki jih imajo na voljo, tudi ustavno presojo.

Po Žagarjevih besedah zahtevajo, da se proces t. i. reorganizacije lokalne samouprave ustavi, pripravi pa se strategija razvoja lokalne samouprave. Opozarjajo, da je predlog ukinjanja občin pripravljen brez argumentov, strokovnih podlag in izračunov. Pomisleke imajo tudi glede napovedanega prihranka, ki naj bi ga prineslo združevanje občin.

Če minister za notranje zadeve Gregor Virant govori o prihranku sto milijonov evrov, kratkoročno pa o desetih milijonih prihranka iz naslova plač županov in nadomestil svetnikov, Žagar ocenjuje, da bi bilo na račun slednjega prihranka kvečjemu pet milijonov evrov. Bi pa po drugi strani povzročili bistveno več škode, prihajalo bi do številnih tehničnih zapletov in kakšni dve leti bi se ukvarjali s tem namesto z razvojnimi vprašanji.

Skrbi jih tudi poseg v sistem financiranja. Zanimivo je, dodaja Žagar, da predlog zakona govori o tem, da bodo občine izgubile približno 100 milijonov evrov, kar je toliko, kot minister napoveduje prihranka zaradi združevanja občin. Smrdelj pa dodaja, da gre za prelivanje sredstev med občinami in to iz šibkejših v močnejše, pri čemer pa ni nikakršnih analiz.

Zakon je bil že poslan v medresorsko proceduro, pa občin niso niti vprašali, kaj si o njem mislijo, izpostavlja Smrdelj. Poleg tega iz naslova znižane povprečnine že sedaj občine dobivajo 200 milijonov evrov manj, iz dogovora, da se bo stroške občin znižalo za deset odstotkov, pa ni bilo nič in zakon o uravnoteženju javnih financ občin ni bil sprejet. V tem trenutku, dokler ta zaveza ne bo realizirana, pa predlaganim spremembam zakona o financiranju občin nasprotujejo.

Glede zakona o davku na nepremičnine predsedstvi združenj pozivata, da se kot vir občin ohrani obstoječe nadomestilo za stavbno zemljišče, država pa naj najde rešitev za manjko oz. izpad sredstev, ki jih iz tega naslova pričakuje. Kot je dejal Žagar, se sicer strinjajo, da je treba davek na nepremičnine urediti na evropsko primerljiv način, a tega ni mogoče narediti "čez noč". V razpravi na seji predsedstva pa se je kar nekaj županov spraševalo, zakaj niso iz davka tako kot sakralni objekti izvzete tudi šole in vrtci.

Sicer pa po Žagarjevih besedah pričakujejo tudi, da bodo občine prek svetov kohezijskih regij na področju kohezijske politike partner v pravem smislu besede. Pričakujejo, da bodo dokumente dobivali pravočasno ter da se bodo usklajevali.

Žagar je tako ugotavljal, da gredo vsi ukrepi na škodo občin. Kot pa je poudaril, tu ne gre za občine kot institucije ali njihove župane, ampak za ljudi, ki tam živijo. Lahko se namreč zgodi, ne le da občine ne bodo imele sredstev za investicije, ampak ne bodo imele tudi sredstev za financiranje tekočih nalog, za financiranje infrastrukture, vrtcev, ipd.

Na današnji seji predsedstev združenj so predlaganim ukrepom nasprotovali tako župani manjših, kot večjih občin. Slišati je bilo opozorila, da se poskuša mednje vnesti razdor, zato so se zavzemali za enoten, a tudi bolj odločen nastop.

Da se ne strinja s predlogi, je povedal tudi murskosoboški župan Anton Štihec, ki je, kot je dejal, predsednik odbora za lokalno samoupravo v DL. Po njegovih besedah tudi vsi v DL ne delijo Virantovih pogledov.