Za krmilom EU Nizozemska
Polletno predsedovanje Svetu EU z današnjim dnem iz rok Luksemburga prevzema Nizozemska. Predsedujoča država ima sicer možnost sooblikovati agendo EU in uveljavljati svoje prioritete, a Nizozemce bodo najverjetneje zaposlovali predvsem zgodovinski izzivi, s katerimi se sooča EU - z begunsko krizo in grožnjo t. i. brexita na čelu.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Vloga predsedujoče države se je sicer v minulih letih občutno zmanjšala, saj sta tako Evropski svet kot svet zunanjih ministrov dobila stalnega predsednika. A kljub temu se utegne tokratno nizozemsko predsedovanje izkazati za zelo pomembno.
Po eni strani zato, ker je EU soočena z največjimi izzivi doslej - begunsko in migrantsko krizo, ki, še posebej ob povečani teroristični grožnji, postavljata pod vprašaj prihodnost schengna, grožnjo z izstopom Velike Britanije iz unije, vzponom evroskeptikov ter še vedno tlečo gospodarsko in finančno krizo držav z evrom.
Po drugi strani pa zato, ker Nizozemci veljajo za zelo izkušene, učinkovite in dobro pripravljene na predsedovanje ter naj bi zahtevna pogajanja o reformi EU vodili učinkoviteje, kot bi jih večina drugih držav članic.
Agenda, ki so jo za prihajajočih šest mesecev pripravili v Amsterdamu, je sicer skorajda identična agendi, ki si jo je ob prevzemu položaja leta 2014 zastavil predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker: rast, zaposlovanje in inovacije, osredotočanje na bistveno in izboljšanje oz. prečiščenje evropske zakonodaje ter približevanje unije ljudem.
Kot poudarjajo viri v Bruslju, se od Nizozemske pričakuje veliko. Še posebej naj bi bili prihodnji meseci - omenja se predvsem marec - ključni za korake naprej pri begunski in migrantski politiki EU, saj bo nizozemskemu sledilo predsedovanje Slovaške, ko večjega napredka ni pričakovati.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
