arhiv; M. M.

##IMAGE-2456429##

Podivjala je narava, znoreli so politiki, ljudstvo čaka na sodni dan. Vsi napori, komentarji, protesti in ne vem kaj še vse je zaman, tudi moja pesmica, ki vam jo pošiljam in govori o taki stvari, a ker si s tem polnim svojo dušo, sem jo vseeno dala na papir oziroma v računalnik ...

Jeziki strupeni, pogledi jekleni,

prižigajo plamen na vse strani.
Gori, gori, pepel se siplje na ljudi,
človek se kali, kali.

Kovači usodo kujejo,
strah v kosti zabijajo.
Le vkup, le vkup uboga raja,
za nas prihaja nova vaja,

kako pasove zategniti,
kako zabiti naše riti,
da kovači še bolj bili bi siti,

usedli so se gor na »tron«
pozvanjajo na novi zvon,
raja čaka, da jih pošlje na »štacjon«.