##IMAGE-2205822##

Novomeški župan Alojzij Muhič se je v okviru obiskov po Krajevnih skupnostih sinoči mudil v Gotni vasi. Ker so s tamkajšnjimi krajani razpravljali tudi o električnem daljnovodu RTP Gotna vas - Bršljin, na katerega je veliko pripomb, so ga med drugim spremljali predstavniki Elektra Ljubljana. Župan je prepričan, da po sinočnjih pojasnilih Gotenčani gradnji ne bodo več nasprotovali. Preden bo lokacijski načrt daljnovoda dokončno potrjen na občinskem svetu, bodo o njem razpravljali še v KS Mali Slatnik, KS Otočec, KS Ločna-Mačkovec in KS Bršljin.

Po predstavitvi v Gotni vasi Muhič pravi: ''Mislim, da so stvari zelo jasne, da ni potrebe po nekih zemeljskih kablih, zadeva bo še naprej transparentna. Prepričani smo, da bomo uspešno rešili težave ob izpadih električne energije.''

Sinoči so govorili tudi o urejanju pločnikov od Revoza do Jedinščice. Direkcija za ceste RS je za ta projekt že odobrila 250.000 €, občinski proračun temu namenja 200.000 €, Belokranjsko cesto naj bi začeli urejati še letos.

Glede zazidljivih parcel v Gotni vasi je merodajen Občinski prostorski načrt (OPN), ki je v fazi sprejemanja trenutno na ministrstvu za okolje in prostor in ministrstvu za kmetijstvo, župan ocenjuje, da so rešili večino pripomb krajanov omenjene Krajevne skupnosti.

Tudi romski problematiki so na sestanku v KS Gotna vas namenili precej besed. Podrobni prostorski načrt za romsko naselje Poganški vrh predvideva njegovo delno širitev, občinski svetniki so ob njegovem sprejemanju za več kot polovico zmanjšali obseg širitve. ''Dokler ne bomo uredili možnosti odkupa posameznim romskim družinam teh zemljišč, se naselje ne bo širilo. Tukaj je še eno naselje, Ukrat, za katerega niti nismo podrobno bili seznanjeni, tudi o tem smo razvili debato, predstavniki KS so nas seznanili tudi s tem naseljem in tamkajšnjo problematiko,'' je povedal župan Alojzij Muhič.

Sicer pa priseljevanju Romov iz drugih naselij na Poganški vrh nasprotujejo tako krajani KS Gotna vas kot sami Romi omenjenega naselja. ''Dejstvo je, da država bo morala narediti nekaj na tem področju. Zdaj ne naredi vsega, ne preprečuje črnih gradenj in nelegalnih naseljevanj. V Gotni vasi se sicer to še ne odraža, zato pa v največjih romskih naseljih,'' ponavlja Muhič.

Ker so ministri EU za kulturo ravno včeraj v Bruslju dokončno potrdili, da bo Maribor Evropska prestolnica kulture (EPK) leta 2012, smo novomeškega župana povprašali še po njegovem komentarju.  

Kot je znano, je namreč Maribor, ki je prvo slovensko mesto, ki je dobilo omenjeni naziv, k sodelovanju v organizaciji in izvedbi tega velikega kulturnega projekta povabil tudi nekatera manjša mesta, med njimi Mestno občino Novo mesto. Realizacija projekta je povezana z mnogimi zahtevnimi investicijami v kulturno infrastrukturo. V času gospodarske krize to ne bo enostavno, vendar je Alojzij Muhič kljub temu ''vesel in ponosen, da smo del tega projekta tudi Novomeščani''.

Novo mesto naj bi v projektu EPK sodelovalo s petimi podprojekti (v ospredju naj bi bila arheologija za halštatsko obdobje), če bi ostali pri vseh petih, bi morali zagotoviti 1,5 milijona evrov, sicer manj. Novomeško soudeležbo je po Muhičevih besedah še možno spreminjati (tj. zmanjševati): ''V bistvu se delo šele začenja!''