##IMAGE-3585889##

Kot smo poročali, je Društvo Novo mesto skupaj s podpisi 70 prebivalcev krajevne skupnosti Ločna - Mačkovec septembra 2013 na Evropsko komisijo podalo pritožbo zoper pripravo in sprejem po njihovem mnenju sporne Uredbe o državnem prostorksem načrtu (DPN) za tretjo razvojno os, in sicer za odsek mimo Novega mesta oz. priključka za dolenjsko avtocesto do priključka Maline. Omenjena uredba DPN je bila sprejeta na današnji dan pred štiri leti, iz Društva Novo mesto pa so sedaj sporočili, da so s pritožbo uspeli.

»Glavni očitki v pritožbi so se nanašali na neimplementacijo evropske Direktive o presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje (2001/42/ES) in Direktive o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje (2011/92/EU). Zaradi odsotnosti implementacije nekaterih členov omenjenih direktiv v naš pravni red (v zakon o prostorskem načrtovanju in v zakon o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor) in ker jih državni organi niso upoštevali, kljub temu, da gre za sekundarno zakonodajo EU, ki učinkuje neposredno pri odločanju, tudi če niso prenesene v pravni red držav članic, smo bili v Društvu Novo mesto bili primorani na to opozoriti Evropsko komisijo na primeru priprave in sprejema Uredbe o DPN,« so zapisali v sporočilu za javnost in ponovili:

»Glavni očitki, ki smo jih izpostavili v pritožbi in izhajajo iz neupoštevanja predmetnih direktiv so, da v RS:

•ni zagotovljenega ustreznega oziroma učinkovitega dostopa do pravnega varstva v prostorskem načrtovanju,

•ni možnega učinkovitega sodelovanja javnosti, ko so še vse možnosti odprte glede bistvenih značilnosti projektov, vključno z lokacijo,

•da se javnost neustrezno obvešča o stališčih glede njihovih pripomb in mnenj,

•da se pojmovanje načrtov in projektov v RS tretira drugače kot v EU direktivah in je od tega posledično odvisna tudi obravnava posameznih načrtov/projektov.«

Evropska komisija je zaradi tega 3. decembra lani odprla postopek preiskave (pod opr. št. EU Pilot 8118/15; poleg novomeškega primera je obravnavala še primer blejske obvoznice) in po navedbah društva ugotovila vse zgoraj očitane kršitve.

»Evropska komisija meni, da Republika Slovenija ni izpolnila obveznosti iz teh dveh direktiv, zato je dne 16. decembra 2016 Republiki Sloveniji posredovala uradni opomin (št. kršitve 2016/4140). S strani Evropske komisije so nam sporočili tudi, da je Komisija RS pozvala, da glede ugotovljenih kršitev zagotovi vse, kar je potrebno, da bodo odpravljene, kar velja tudi za načrte, ki so že sprejeti,« so poudarili.

Evropska komisija bo uradno obvestilo o zaključku pilota in odprtju postopka posredovala Društvu Novo mesto kot pritožniku v naslednjih dneh: »V društvu bomo na podlagi Zakona o dostopu do informacij javnega značaja pridobili tudi dopis Evropske komisije, ki so ga posredovali na Ministrstvo za okolje in prostor in v katerem so RS izdali uradni opomin.«

Ministrstvo za okolje in prostor se na zadevo še ni odzvalo oz. je na svojih spletnih straneh zgolj objavilo obvestilo o prejetem uradnem opominu, rok za njihov odgovor Komisiji pa se izteče 9. februarja prihodnje leto.

Dopolnjena objava ob 12.30:

Kot je znano, naj bi po zadnjih napovedih 5,5 kilometra tretje razvojne osi med avtocestnim priključkom Novo mesto – vzhod in Revozom zgradili do konca leta 2020, dobri dve leti kasneje pa še več kot 12 kilometrov ceste, ki bi se po predoru pod Gorjanci končala pri Malinah. Ali so te časovnice zaradi opomina Komisije ogrožene, smo povprašali na okoljskem ministrstvu, njihov odgovor pa v celoti objavljamo spodaj:

V zvezi s tem je prezgodaj karkoli napovedovati, saj mora MOP mnenje Komisije v uradnem opominu preučiti in nato pripraviti odgovor. Rok za odgovor Komisiji je 9. 2. 2017.

Naj pa pojasnimo, da začetek postopka ne pomeni, da se avtomatično ustavijo vse zadeve. Gre namreč za postopek za ugotavljanje kršitve s strani Komisije. Če Komisija z informacijami ni zadovoljna in sklene, da zadevna država članica ne izpolnjuje svojih obveznosti po pravu EU, ji lahko nato pošlje obrazloženo mnenje, s katero pozove državo, naj jo v določenem roku, običajno v dveh mesecih, obvesti o ukrepih, ki jih je sprejela za uskladitev.

Če država članica ne zagotovi skladnosti z zakonodajo EU, se lahko Komisija odloči, da bo zoper njo sprožila postopek na Sodišču Evropske unije - vložila tožbo na ugotovitev obstoja kršitve.

Sodišče EU lahko torej izda:

- ugotovitveno sodbo o kršitvi, kjer potrdi, da res obstaja kršitev prava Unije ali

- v sodbi ugotovi, da kršitev ne obstaja.

Če Sodišče EU s sodbo potrdi obstoj kršitve, mora takšno sodbo država članica spoštovati in jo izvršiti.

Lahko pa, seveda, že med postopkom pred Komisijo država članica (če ugotovi, da obstaja sum kršitve prava EU) izvede določena dejanja oz. postopke, da zagotovi skladnost s pravom EU.