Trump obljubil izjemne posle v Venezueli: Zakaj naftni velikani oklevajo?
Po ameriški intervenciji v Venezueli Trump obljublja naftnim družbam dobičke. A te zaradi preteklih izkušenj in politične nestabilnosti z vlaganji močno oklevajo.
Ameriški predsednik Donald Trump je po nedavni intervenciji v Venezueli vodilnim predstavnikom naftne industrije obljubil izjemne posle in donosne naložbe. Kljub srečanju v Beli hiši pa so korporacije zadržane do vrnitve v Venezuelo.
Vlagatelje odvračajo predvsem slabe izkušnje iz preteklosti. Izvršni direktor družbe ExxonMobil Darren Woods je diplomatsko, a jasno nakazal, da Venezuela trenutno ni primerna lokacija za naložbe.
Spomin na obdobje, ko je nekdanji predsednik Hugo Chavez v 2000-ih razlastil mednarodne naftne družbe, je še vedno živ. Družba ConocoPhillips je takrat utrpela izgube v višini več kot deset milijard dolarjev, poroča Tagesschau.de.
Venezuelski ekonomist José Guerra je za nemško javno televizijo ocenil, da se veliki igralci brez temeljnih reform ne bodo vrnili. "Venezuelska naftna zakonodaja zahteva, da vlada ohrani večino v vseh partnerstvih s tujimi podjetji. Nobeno podjetje ne bo šlo danes v Venezuelo, če se to ne spremeni," ocenjuje Guerra.
Infrastruktura državne naftne družbe PDVSA je uničena zaradi korupcije in premalo vlaganj. Proizvodnja je s 3,5 milijona sodčkov na dan, kolikor so jih načrpali leta 1998, padla na današnjih 900.000. Strokovnjaki ocenjujejo, da bi za dvig proizvodnje na tri milijone sodčkov potrebovali naložbe v višini od 70 do 180 milijard dolarjev, denarja, ki ga bankrotirana država nima.
Politična situacija ostaja negotova. Čeprav sta ugrabljeni predsednik Nicolas Maduro in njegova soproga v zaporu v New Yorku, vlado kot začasna predsednica vodi njegova tesna sodelavka Delcy Rodríguez. Stari režim tako ostaja na oblasti.
Za naftne družbe sicer sama oblika vladavine ni primarna ovira. "Njihovo poslovanje ni odvisno od tega, ali je država demokratična - nafto lahko črpajo v diktaturi, v demokraciji, v parlamentarnem sistemu ali v monarhiji," trezno ugotavlja Guerra. Ključno vprašanje zanje je varnost pred ponovno nacionalizacijo premoženja.