##IMAGE-2222180##

V sklopu občinskega praznika občine Semič je danes tamkajšnje kulturno društvo pri spomeniku padlih partizanov Prve belokranjske čete na Gornjih Lazah priredilo vsakoletno slovesnost, ki se jo je kot slavnostni govornik udeležil predsednik DS Blaž Kavčič. Da smo tukaj in da govorimo v slovenskem jeziku, je zasluga upornikov, je poudaril.

Kot je dejal, je mesto spomenika na Gornjih Lazah, kjer je pred 67 leti v noči s 1. na 2. november padlo 19 partizanov 28. oktobra 1941 ustanovljene Prve belokranjske čete, ne samo kraj simboličnega obeležja, temveč tudi prizorišče samoobrambe, upora, izdaje in boja za življenje. "Zato, da smo danes tukaj in da lahko govorimo v slovenskem jeziku, gre zasluga upornikom, ki jim v času velike zgodovinske preizkušnje ni bilo vseeno, kdo bo njihov gospodar," je dejal.

Njihovo junaštvo in tveganje v boju proti okupatorjem je označil za vredno občudovanja. Slovenke in Slovenci so bili takrat soočeni s tem, da bodisi z uporom preživijo kot samobiten narod ali pa izginejo, je menil in nadaljeval, da je z uporom zrasla zamisel, da tujega gospodarja ne potrebujejo in da morajo o lastni usodi odločati sami, zato sta začetnemu šoku sledila ogorčenje in upor.

"Upor ni bil le izraz domoljubja in svobodoljubja, temveč v prvi vrsti logična obramba proti uničenju slovenskega naroda. Okupacija je na ravni posameznika pomenila najbolj grobo zanikanje osebnosti in narodne identitete, zato ni presenetljivo, da je iz majhnih enot do osvoboditve zrasla prava slovenska vojska, ki je štela skoraj 40.000 borcev, zavest o narodni samobitnosti pa se je močno okrepila," je podčrtal.

Ta zavest je po Kavčiču dozorela in polno zaživela leta 1991, ko so se Slovenke in Slovenci odločili za življenje v samostojni državi. V nadaljevanju je omenil vrsto vprašanj, s katerimi se danes srečuje samostojna Slovenija. Po njegovem mnenju bi morala odgovoriti na številna razvojna vprašanja, kako graditi prihodnost. Kako povečati možnosti za zaposlovanje, kako mladino vzpodbuditi, da bi ostala na podeželju, jo izobraziti, ji zagotoviti stanovanja, zdravo okolje in zdravstvo, je povedal.

"Morali bomo najti pot do prijazne države, v kateri se bo vsakdo čutil ustvarjalnega, potrebnega, spoštovanega in zaželenega, saj smo država mi vsi,'' je povzel.