M. M.

##IMAGE-3286596##

Novomeški kriminalisti so v zadnjih mesecih zaznali več prijav kaznivih dejanj goljufij, ki so se zgodile med spletnim nakupovanjem. Običajno so tujci zlorabili nepoznavanje varnega načina spletnega nakupovanja in prodaje blaga posameznikov ter tako opeharili druge osebe, ali pa so preko elektronskih pisem za določeno provizijo obljubljali izplačila nagrad, kar seveda niso uresničili. Zato je PU Novo mesto danes poslala nekaj varnostnih nasvetov za spletno nakupovanje, ki jih objavljamo v celoti:

V večini primerov gre za trgovanje, kjer na eni strani nastopa državljan Slovenije, na drugi strani pa tujec. V obravnavanih primerih so bili predmeti trgovanja motorna vozila in plovila, delovni stroji, računalniki ipd., po ceni nekaj tisoč evrov ali manj.

Trgovci, ki se večinoma predstavljajo kot fizične osebe, komunicirajo v angleškem jeziku preko elektronske pošte (z uporabo zastonj ponudnikov elektronske pošte: yahoo, gmail) in se zanimajo za nakup ali pa sami objavljajo oglase na slovenskih spletnih oglasnikih, hkrati pa se izogibajo komunikaciji po telefonu ali osebnem srečanju. Kot sredstvo plačila tujci največkrat predlagajo ček ali obliko hitrega nakazila denarja (Western Union, MoneyGram), kjer je možnost neizsledljivosti prejemnika oziroma pošiljatelja večja kot pri drugih (običajnih) oblikah plačevanja (paypal, nakazilo na transakcijski račun itd.).

Primer spletne goljufije

Eden izmed možnih načinov storitve kaznivega dejanja spletne goljufije pri prodaji osebnega avtomobila je naslednji: Tujec, ki komunicira preko elektronske pošte v angleškem jeziku, se na podlagi objavljenega oglasa na spletnem oglasniku zanima za nakup avtomobila in kot dokaz o lastništvu od slovenskega prodajalca zahteva slike prometnega dovoljenja, osebnega dokumenta in slike vozila. Ko mu slovenski prodajalec te stvari pošlje, tujec kasneje nastopi kot prodajalec z imenom resničnega prodajalca in isto vozilo prodaja za dva do trikrat nižjo ceno kot je realna, dejanska cena vozila. V nadaljevanju s prepričevanjem izkoristi naivnost domačega kupca ter ga nagovori na plačilo preko zgoraj omenjenih oblik, kar se v nekaterih primerih dejansko tudi zgodi, vendar na koncu do dostave oziroma prevzema predmeta trgovanja nikoli ne pride.

Prav tako je bilo ugotovljeno, da tujci pri slovenskih spletnih uporabnikih, ko pride dejansko do spletne prevare oziroma goljufije, izkoristijo njihovo neizkušenost pri spletnih nakupih, naivnost, nepazljivost, nepoznavanje možnosti prevar ter pasti tovrstnega trgovanja.

Preventivni nasveti

Na podlagi zgoraj opisanega v nadaljevanju navajamo nekaj praktičnih nasvetov pri spletnem trgovanju, predvsem s tujci, in nekaj indicov, ki lahko kažejo na morebitno goljufijo:

•v kolikor tuj trgovec uporablja za komuniciranje elektronsko pošto, naj domači trgovci zahtevajo komunikacijo tudi po telefonu;
•če tujec vztraja pri komuniciranju preko elektronske pošte ali če telefonski razgovor v tujino predstavlja prevelik strošek, naj domači trgovci zahtevajo, da tujec uporablja elektronski naslov, dodeljen pri njegovemu ponudniku internetnih storitev in ne preko zastonj ponudnikov elektronske pošte (gmail, yahoo, hotmail);
•v kolikor enemu izmed trgovcev medsebojna razdalja med kraji bivanja ne predstavlja težav, naj vztrajajo pri osebnem srečanju in osebni izročitvi kupnine oziroma prejema denarja;
•namesto čeka in hitrega nakazila, naj raje uporabljajo osebno izročitev denarja, nakazilo preko sistema PayPal ali nakazila na transakcijski račun;•naj ne pošiljajo slik osebnih dokumentov (osebna izkaznica, potni list idr.), prometnega dovoljenja, pri slikah vozil naj prekrijejo registrske številke;
•preko spletnih iskalnikov in javno dostopnih imenikov naj preverijo ime in priimek, naslov elektronske pošte, tel.št. idr., saj se lahko zgodi, da je isti trgovec že kje zabeležen na kakšnem seznamu spletnih prevarantov;
•v kolikor gre za pravne osebe, naj preverijo naziv, davčno številko preko domačih in tujih poslovnih registrov ali preko poslovnih partnerjev v tujini;
•za nasvet se pozanimajo na kakšnem spletnem forumu, ali je že kak uporabnik imel izkušnje z dotičnim trgovcem;
•pozorni naj bodo na sumljivo nizke cene predmetov trgovanja, ki so lahko do nekajkrat nižje, kot so realne cene podobnih predmetov;
•v kolikor tujci ponujajo za plačilo predmeta ček, na katerem je zapisan nekajkrat večji znesek od cene predmeta, gre skoraj zagotovo za ponarejen ali nekrit ček;
•naj ne pošiljajo svojih osebnih podatkov, podatkov o naslovu bivanja, št. transakcijskega računa preko elektronske pošte;
•naj poskrbijo za antivirusno programsko opremo in jo redno posodabljajo;
•naj zahtevajo od prodajalca, da poslika predmet isti dan in pošlje original sliko, iz katere je razviden datum nastanka slike.

Še ena oblika spletnih goljufij

Druga pogosta oblika poskusov internetnih goljufij so t.i. obljube in obvestila o navideznih denarnih nagradah, zapuščinah ipd., ki naj bi jih prejemniki takih sporočil zadeli v nekakšnih nagradnih igrah. Največkrat gre za t.i. spam oziroma nezaželena, neosebna sporočila, v katerih tujci od oškodovancev zahtevajo razne osebne podatke.

Za izplačilo domnevne nagrade pošiljatelji zahtevajo določeno provizijo oz. odstotek od nagrade, vendar te nagrade prejemnik spam sporočil dejansko nikoli ne prejme. Tovrstna sporočila se po spletu pošiljajo v ogromnih količinah, zato je verjetnost goljufije in naivnosti pri tovrstnih lažnih ponudbah oziroma nagradah pri prejemnikih sporočil toliko večja.

Če so vas ogoljufali, shranite dokaze in pokličite policijo

V kolikor bodo spletni uporabniki še vedno v dvomu ali bi nek nakup ali prodajo realizirali, naj se pred tem posvetujejo z osebo, ki ima izkušnje s spletnim trgovanjem,;poiščejo informacije na spletnih forumih itd.

V kolikor bodo uporabniki spleta kljub vsemu postali žrtve kaznivega dejanja goljufije ali poskusa le-te, naj nemudoma zavarujejo, shranijo elektronsko korespondenco na nosilec podatkov, sporočila natisnejo, si zabeležijo ostale koristne podatke in zadevo prijavijo policiji.