Hrvaška in Izrael brez potrditve: Vlada preklicala imenovanji diplomatov
Vlada je razveljavila imenovanji veleposlanikov v Izraelu in na Hrvaškem, saj Robert Krmelj in Ksenija Škrilec nista dobila agremana.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Vlada je prejšnji teden na dopisni seji razveljavila sklepa o imenovanju Roberta Krmelja za veleposlanika v Izraelu in Ksenije Škrilec za veleposlanico na Hrvaškem, je po poročanju portala N1 potrdilo zunanje ministrstvo. Kandidata namreč skoraj šest mesecev nista prejela soglasja držav gostiteljic oziroma agremana. Po nepisanih diplomatskih pravilih naj bi bili trije meseci še skrajni sprejemljivi rok za njegovo podelitev, daljše čakanje pa je mogoče razumeti kot nestrinjanje države gostiteljice z izbranim kandidatom. Predsednica republike Nataša Pirc Musar je že decembra lani izrazila zadržke glede štirih veleposlaniških kandidatov, ki jih je predlagala prejšnja vlada Roberta Goloba. Februarja je potrdila, da ukaza o imenovanju enega od njih ne bo podpisala, pri čemer naj bi šlo prav za Škrilčevo.
"Za štiri kandidate mojega soglasja ni. Res je, da so trije umaknili svojo kandidaturo, za enega celo vlada. Eden od teh kandidatov (...) pa trmasto vztraja. Kako lahko veleposlanik gre v neko državo in nima zaupanja predsednika države? Na to vprašanje naj si odgovori ta kandidat oziroma kandidatka sama," je takrat povedala za oddajo Ob osmih na Radiu Slovenija.
Med preostalimi kandidati, do katerih naj bi imela predsednica zadržke, so bili Aleksander Jevšek za veleposlanika v Sarajevu, Ivana Nedižavec Korada za vodjo stalnega predstavništva pri OECD v Parizu in Iztok Mirošič za veleposlanika v Rimu.
Golobova vlada je četverico kljub pomislekom predsednice potrdila, vendar sta Jevšek in Nedižavec Korada pozneje od kandidature odstopila. Sklep o imenovanju Mirošiča v Italiji je vlada konec januarja razveljavila, zato je ostal veleposlanik v Washingtonu. Škrilčeva je pri kandidaturi vztrajala, čeprav je predsednica republike večkrat napovedala, da ukaza o njenem imenovanju ne bo podpisala. Zunanje ministrstvo je Hrvaško kljub temu zaprosilo za agreman. Zagreb je še v času prejšnje vlade z noto zahteval pojasnila o njeni kandidaturi in neusklajenosti med slovenskimi oblastmi, slovenska stran pa naj bi odgovorila, da suvereni državi tega ni treba pojasnjevati.
Krmelja je Golobova vlada za veleposlanika v Tel Avivu potrdila januarja. Predsednica glede njegovega imenovanja ni imela zadržkov, vendar Izrael agremana ni podelil. Dosedanji veleposlanik Bogdan Batič je odstopil in se konec tega meseca predčasno vrača v Slovenijo.
Več diplomatov po navedbah N1 ocenjuje, da Izraela ni zmotil toliko Krmelj kot dejstvo, da ga je izbrala Golobova vlada, ki je redno obsojala izraelska dejanja v Gazi in opozarjala na genocid v palestinski enklavi. Zaradi razveljavitve obeh sklepov bo moralo zunanje ministrstvo objaviti nova razpisa za veleposlaniški mesti v Izraelu in na Hrvaškem. Razpis ni potreben le, kadar je položaj rezerviran za kandidata iz politične kvote.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
