Arhiv Štajerskega Tednika

Če bo novela zakona o lekarniški dejavnosti, ki je prišla iz vrst SMC in je bila nedavno v prvi obravnavi v DZ ocenjena kot primerna za nadaljnjo obravnavo, dokončno potrjena v DZ, bo to pomenilo rušenje lekarniške mreže, je opozorila Potočnik Benčičeva.

Predlog novele predvideva možnost ustanavljanja enot lekarne na krajših razdaljah, kot je sedaj opredeljeno z zakonom. Poleg tega predlog novele upošteva dnevne migrante pri številu prebivalstva na določenem območju, kjer je ustanovljena lekarna. Kot opozarja Potočnik Benčičeva dnevni migranti praviloma ne iščejo zdravstvenih storitev v kraju, kjer so zaposleni, poleg tega pa so ti podatki zelo neotipljivi.

Večja mesta so že zdaj razmeroma dobro pokrita z lekarnami, poudarja Potočnik Benčičeva. Ravno epidemija covida-19 pa je pokazala, kako je pomembno, da obstajajo tudi majhne lekarne v obrobnih krajih, na podeželju. "Tu se je obisk lekarn povečal tudi za 200 odstotkov. To so tudi lekarne, ki imajo bolj oseben stik z bolniki in imajo veliko dodane vrednosti."

Sporno se ji zdi tudi ponovno dovoljenje za lastniško povezovanje med veletrgovino z zdravili in lekarnami, kot je predvideno z novelo.

Zasebna podjetja v sistemu javnega zdravstva

"Če bomo to uzakonili, bosta tudi veledrogerista Kemofaramcija in Salus zahtevala enakopravnost, da odpirata svoje lekarne. S tem pa pridemo v položaj, ko v sistem javnega zdravstva vstopi gospodarska družba, katere legitimna pravica je ustvarjanje dobička. A v zdravstvu pa ni pomembno to, da ustvarimo dobiček, ampak da poskrbimo za bolnike. In tu pridemo do navzkrižja interesov," je opozorila.

Na Madžarskem zaprli 600 manjših lekarn

Preberite več v Štajerskem Tedniku