Pred dnevi je Društvo Gallus Bartholomaeus iz Šentjerneja, ki se po besedah njegovega predsednika Staneta Bregarja trudi za ohranjanje in razvoj celotne slovenske kulture, ki je temelj naše identitete, v sodelovanju z Odborom za postavitev Plečnikovega parlamenta, katerega pobudnik je društvo bilo, in pod pokroviteljstvom Državnega sveta RS v slovenskem parlamentu predstavilo pobudo za udejanjanje izgradnje Doma slovenske državnosti, ki ga je naš znani in priznani slovenski arhitekt, mojster Jože Plečnik (1872-1957), idejno zasnoval že leta 1947.

Ta je na poseben način povezan s Šentjernejem, saj je za umetnika kar četrt stoletja, prav do njegove smrti, skrbela gospodinja Urška Luzar, doma iz Dolenje Stare vasi pri Šentjerneju. Tudi po njeni zaslugi lahko danes pijemo poseben Plečnikov čaj, ki ga je vsa leta kuhala velikemu mojstru. Za Plečnikove skodelice, narejene po originalu, ki jo je Urška ohranila kot osebni spomin, je poskrbela edina šentjernejska lončarka Silvija Goršin. V Šentjerneju pa se lahko pohvalijo še s Plečnikovim šahom.

Kot pravijo pobudniki za Plečnikov parlament, je dom slovenske državnosti, ki je bil po osamosvojitvi natisnjen na našo prvo poštno znamko, Državni svet ga ima v pečatu, leta 2006 pa smo katedralo vtisnili še na novi denar, sredi naše prestolnice treba postaviti. Plečnik, ki je bil žlahtni genij slovenske stavbarske umetnosti, je Dom slovenske državnosti zasnoval kot stavbo s kvadratnim tlorisom, dvorana ima krožno obliko, volumen dvorane je prisekan stožec, ki ga markirajo nagnjeni stebri.