A. K.

##IMAGE-3299988##

Družbena sprejemljivost bodočega odlagališča nizko - in srednje radioaktivnih odpadkov v Vrbini, ki je bila v javnih razpravah omenjena kot največji problem, je relativno visoka. Tako so pokazali rezultati raziskave, ki jo je v začetku maja opravila Fakulteta za družbene vede v Ljubljani in so jo danes v krškem kulturnem domu predstavili javnosti. Od približno 600 anketirancev jih je namreč le približno 20 odst. nasprotuje umestitvi odlagališča, za več kot 50 odst. anketiranih ljudi pa je umestitev odlagališča družbeno nesprejemljiva.

"Iz odgovorov je razvidno, da tudi pri večini tistih, ki odlagališču nasprotujejo ni problem objekt, ampak na družbeno sprejemljivost bistveno vplivajo nadomestila," je povedal vodja raziskave dr. Klement Podnar.

Med tremi geografskimi krogi, v katerih so delali raziskavo, najbolj izstopa najožji, 1500-metrski pas. V slednjem namreč izgradnji odlagališča nasprotuje skoraj polovica prebivalcev, ki so jih v nasprotju z drugimi deli občine anketirali neposredno na terenu, le malo več kot 10 odst. pa jih sploh ne nasprotuje gradnji. Takšen rezultat pa je bilo v tem območju pričakovati, saj se je takrat že začela kampanja za zbiranje podpisov za svetovalni referendum o odlagališču.

Ključni problem je tako, kot je potrdila tudi raziskava, vprašanje nadomestil, ki pa še vedno ni rešeno. Neuradno smo sicer izvedeli, da so občina in pobudniki referenduma zbližali svoja stališča glede razdelitve približno 7,2 milijona evrov jedrskega denarja, vendar pa naj bi pobudniki vztrajali na 40 odst. denarja za individualna nadomestila, občina naj bi bila za individualne rente pripravljena odšteti 20 odst., še dodatnih 10 odst. pa bi namenila 15 krajevnim skupnostim.

Pogajanja bodo tako še napeta, pobudniki svetovalnega referenduma pa imajo še do petka čas, da dopolnijo svojo pobudo in zberejo še dodatnih približno 1000 podpisov.