Arhiv Lokalno.si

V Trebnjem je bila danes novinarska konferenca Regijske civilne iniciative za reševanje romske problematike (RCI). ''Že januarja smo na predsednika države, vlade in pristojne ministre naslovili dopis z željo po sestanku na temo romske problematike. Iz kabineta predsednika države so nam takoj odgovorili, prav tako z ministrstva za pravosodje, notranjega ministrstva in tudi iz policije. Od drugih odziva ni bilo. Najbolj sem ogorčen, ker z ministrstva za okolje in prostor, ki je neposredno vpleteno v reševanje te problematike, ni bilo nobenega odgovora. Očitno Karla Erjavca zanimajo samo volitve v evropski parlament,'' je bil danes oster predsednik RCI Silvo Mesojedec.

Kar nekaj užaljenosti je bilo tudi v zvezi z ministrom za šolstvo Igorjem Lukšičem, sicer predsednikom komisije za zaščito romske skupnosti. ''Ko smo pošiljali dopise, minister Lukšič sicer še ni bil predsednik omenjene komisije, ko pa je to postal, bi moral pregledati, kdo vse se ukvarja z romsko problematiko in bi se moral sestati tudi z nami, kajti mi smo tisti, ki sobivamo z Romi. Če se ne bo nič spremenilo, bomo uporabili drugačne ukrepe. Njegova vizija legalizacije romskih naselij se ne ujema z našimi hotenji. Želimo učinkovit program, ne pa širjenje in legalizacijo romskih rezervatov,'' je poudaril Silvo Mesojedec. Dodal je še, da bodo prisiljeni, v kolikor jih ne bodo upoštevali, konec prihodnjega meseca v Ljubljani organizirati protestno zborovanje.

Na novinarski konferenci so bili še člani RCI Matjaž Zaman iz Gotne vasi, Bojan Jerak iz Škocjana in Darko Pekolj iz Račjega sela, ki smo ga kasneje tudi obiskali. Bojan Jerak je povedal, da se ljudje Romov bojijo, in naštel kar nekaj primerov romskega nasilja. ''Nihče se jim ne upa ugovarjati. Brez dovoljenja pasejo svoje živali po travnikih, ki niso njihovi, na tujih zemljiščih imajo kupe starega železja... Treba je doseči, da bodo za vse veljala enaka merila,'' je še dejal.

V Račjem selu pri Trebnjem pa smo se pogovarjali z romskim svetnikom Matijem Hočevarjem. Zanikal je, da bi se živali pasle po tuji zemlji. ''Še nobene pritožbe nisem dobil. Kar pa zadeva zbiranje starega železja in še česa, pa moram povedati, da tisti denar, ki ga dobivamo, ne zadošča za normalno življenje in zato se pač nekateri mučijo z zbiranjem vsega, kar pač zbirajo in potem prodajo.''

Pogovarjali smo se tudi z njegovo ženo Vido, ki sicer ni Romkinja, a v Račjem selu živi že 6 let. ''Moža sem spoznala v času, ko sva oba preživljala hude čase. Ugotovila sva, da razlike v kulturi in načinu življenja niso tako velike, da ne bi mogla živeti skupaj.'' Zdaj imata dva otroka, Aniko in Mitjo. Vida dela prek javnih del, razmišlja pa, da bi se spet redno zaposlila. ''Romi so me lepo sprejeli in do zdaj nisem imela še nobene slabe izkušnje. Pri njih je življenje bolj umirjeno, več je druženja in neposrednega stika z naravo.'' Vida še meni, da je romsko problematiko mogoče urediti. Oba z možem se trudita in pomagata po najboljših močeh in sta prepričana, da se bodo stvari, čeprav zapletene, počasi le normalizirale. Preden smo se poslovili, nam je še zaupala, da so njeni nekdanji prijatelji in sorodniki težko sprejeli njeno odločitev za Roma. ''Verjetno zato, ker ljudje ne razumejo Romov, niti ne pridejo blizu, da bi jih spoznali, prav tako njihove navade in običaje. Romi so ljudje kot vsi drugi; imajo svoje dobre in slabe strani.''