Reuters

Profimedia

Socialdemokrati (SPD) so po projekciji dobili 20 odstotkov glasov (pred štirimi leti 25 odstotkov), skrajno desna Alternativa za Nemčijo (AfD) pa 13,5 odstotka (leta 2013 manj kot pet odstotkov). V parlament se vračajo liberalci (FDP), ki so dobili 10,5 odstotka glasov. Na zadnjih volitvah je zanje glasovalo 4,8 odstotka volivcev. V bundestagu bodo tudi poslanci Levice, ki je po vzporednih volitvah dobila devet odstotkov glasov, kar je približno toliko kot leta 2013, ter Zeleni, ki naj bi dobili med 9 in 9,5 odstotka glasov, kar je prav tako približno enako kot pred štirimi leti.

Konec velike koalicije

Vodstvo SPD, ki je stavilo na obraz Martina Schulza, je takoj po objavi neuradnih rezultatov sporočilo, da tokrat ne bo vstopilo v koalicijsko vlado pod taktirko Merklove. Njihov rezultat, komaj 20 odstotkov, je najslabši rezultat socialdemokratov po drugi svetovni vojni. 

"Grenek dan za nemško socialdemokracijo," je ocenil Schulz in izrazil zaskrbljenost zaradi visoke podpore AfD. "Jasno je, da je odločitev sprejeti begunce razdvojila našo družbo. Kar je za nekatere veliko dejanje humanitarnosti, je za druge grožnja. Ni nam uspelo prepričati ljudi, da je Nemčija dovolj močna, da ne bo nikogar pustila za seboj," je dejal in zagotovil, da se bo SPD kljub slabim rezultatom še naprej borila za demokracijo v Nemčiji.

Jamajška koalicija

Kaj še ostane? Najverjetnejša je t.i. jamajška koalcija, ki bi jo poleg CDU/CSU sestavljali še liberalci in Zeleni.

Reuters

Ignorirati AfD

Kako naj se koalicijske stranke v Bundestagu obnašajo do AfD. Evropski poslanec iz vrst CDU Elmar Brok pravi, da jih je najbolje preprosto ignorirati. Merklova je bolj pragmatična. Pravi, da bodo prisluhnili tudi volivcem AfD in jih poskušali v naslednjih letih pridobiti na svojo stran.