J. A., arhiv DL

##IMAGE-3361067##

Osrednja točka včerajšnje seje komisije vlade za zaščito romske skupnosti je bila predstavitev strategije družbenega vključevanja Romov, ki jo je pripravila mestna občina Novo mesto. Strategija je po oceni predsednice komisije Tamare Vonta zelo dobra in celovita ter je dobro izhodišče za ostale občine, v katerih živijo Romi.

»Strategija je zelo dobra in celovita, kar je pri nas, kar zadeva kakršnekoli politike v zvezi z romsko populacijo, izjemna redkost oziroma je skoraj ni. Imamo strategije za posamezna področja, a celovitega pristopa do romske tematike ni, kar je škoda, ker bi bili rezultati zagotovo boljši,« ugotavlja Vonta.

Pomembno se ji zdi, da so se na seji dogovorili, da skličejo sestanek na ravni državnih sekretarjev, na katerem bo Vonta, ki je tudi vodja urada za narodnosti, predstavila vse, kar je bilo povedano na današnji seji. Podanih je bilo kar nekaj predlogov, ki jih velja upoštevati in o katerih velja razpravljati, je dejala.

Vonta je, kot je še pojasnila v izjavi za javnost, pozvala župane vseh občin, v katerih živijo Romi, naj na kratko napišejo nekaj konkretnih stvari, ki bi jih bilo treba narediti oz. svojo strategijo. »Ena strategija, pa naj bo še tako celovita, ne more veljati za vse občine tudi zato, ker so težave od občine do občine zelo različne,« pravi Vonta. Ob tem dodaja, da so tam, kjer sta pripravljenost in volja, tudi rezultati boljši. Kot je še dodala, je bil odziv županov ostalih občin na strategijo zelo dober.

Mateja Jerič z novomeške občine, ki je sodelovala pri pripravi strategije, pa je povedala, da so pri pripravi strategije sodelovali vsi izvajalci, ki delajo na področju romske problematike. Po njenih besedah je to celovit dokument, ki zajema vsa področja družbenega življenja Romov - od sociale, zdravstva, bivanjske problematike do policije, vzdrževanje reda in miru, zaposlovanja in drugo.

»To je strateški dokument družbenega vključevanja Romov do leta 2020, v katerem smo v prvem delu povzeli popolno analizo stanja za zadnje petletno obdobje, v drugem delu pa na podlagi analize pripravili izvedbene ukrepe,« poudarja.

Pri tem je opozorila na nekatere težave, s katerimi so se soočili. Tako so med drugim ugotovili, da je podoben dokument obstajal že leta 1984, a je pozneje izginil oz. ni bil več izdelan. Težave so bile tudi s pridobivanjem podatkov o številu Romov, starostni strukturi, številu gospodinjstev itd. To so v novomeški občini, kot pravi Jeričeva, rešili z delom na terenu in s pomočjo drugih ustanov, centrov za socialno delo, šol. Tako so prišli do približnih podatkov, na podlagi katerih bodo naredili izvedbene ukrepe, je pojasnila Jeričeva.