Arhiv Dolenjskega lista

Arhiv Dolenjskega lista

Arhiv Dolenjskega lista

Ob svetovnem dnevu Romov je v Trebnjem potekala javna delavnica o spremembi zakona o romski skupnosti. Gre za prvo od štirih delavnic o položaju romske manjšine, s katero želi poslanska skupina Združena levica pridobiti mnenje posameznikov in inštitucij, ki z Romi dnevno sodelujejo, da bi tako pripravil vsebinski predlog sprememb zakonodaje.

V omenjenem zakonu v prvi vrsti manjkajo elementi pozitivne diskriminacije, je prepričan vodja projekta Romeo Varga. Kot še opozarja, bi bilo treba spremeniti tudi 5. člen zakona o romski skupnosti, ki govori o urejanju bivanjskih razmer Romov. Na področju izobraževanja bi morali Romom omogočiti zgodnje vključevanje v predšolsko izobraževanje in čim večji vpis Romov na univerze. Ne nazadnje izzivi ostajajo tudi na področju zaposlovanja. »Omenjeni trije segmenti – bivanje, izobraževanje in zaposlovanje – predstavljajo trojček začaranega kroga. Brez ustreznih bivanjskih razmer namreč nimamo ustreznega izobraževanja, brez izobraževanja nimamo ustrezne zaposlitve, brez zaposlitve pa ne moremo rešiti bivanjske razmere,« še pravi Varga.

»V prvi vrsti nas mora zakon priznati kot narodno manjšino,« pa je prepričan predsednik foruma romskih svetnikov Darko Rudaš. »S tem, ko bi nas prepoznali kot narodno manjšino, bi imeli možnost participirati v državnem zboru. Ker tega danes ni, smo Romi brez politične orientacije,« pravi. Ob tem bi morali vzpostaviti tudi ustrezni sistem vzgoje in izobraževanja. »Vse dokler Romi ne bomo dobili izobrazbe, ne bomo mogli do zaposlitve,« je prepričan tudi Rudaš, ki opozarja še na potrebo po legalizaciji romskih naselij. »V Sloveniji v 106 romskih naseljih prebiva približno 10.000 Romov in če ne bomo vzpostavili legalnega stanja, potem je težko pričakovati, da se bodo Romi lahko uspešno integrirali,« pravi.

Blaž Kovač iz Amnesty International Slovenije pa ocenjuje, da je stanje v romskih naseljih različno tako po občinah kot tudi po regijah. »Žal je tako, da moramo izpostavljati tista območja, kjer ljudje še vedno živijo brez pravne varnosti, brez vode in elektrike. Teh je še kar nekaj, predvsem na jugovzhodu države,« pojasnjuje in dodaja, da bi morala država tovrstne razmere najprej urediti in k reševanju pritegniti tudi lokalne skupnosti.

Ob tem Kovač še izpostavlja, da smo lažje stvari sicer že uspešno rešili, medtem ko za reševanje ostajajo le težje, torej naselja ali deli naselij, ki so nelegalni, kar bi lahko hitro in učinkovito uredili z ustrezno spremembo zakonodaje.