© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.

Podzemno je nevarno, površinsko pa grdo


lokalno
10. 3. 2008, 00.00
Posodobljeno
10:19
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

arao_sestanek.jpg
Arhiv Lokalno.si
Direktor ARAO dr. Miran Veselič, projektant Duhovnik in Sandi Viršek.
arao_sestanek.jpg
Strokovanjaki so (zopet) pojasnjevali prednosti podzemnega skladiščenja.

Tudi po končani enomesečni javni obravnavi o odlagališču radioaktivnih odpadkov v krški Vrbini poleg nuklearke zadeve še niso povsem jasne. Svetniška skupina SDS je tik pred zdajci podvomila v podzemno varianto odlagališča, ki jo je predlagala stroka, in se nagiba k površinskemu odlaganju. Z njimi se strinja tudi Zveza ekoloških gibanj in krajani Spodnjega Starega Grada, ki so nasploh proti umeščanju objekta v prostor, dokler ne bodo izpolnjene njihove zahteve (glej povezavo spodaj).

Ob koncu tedna se je zato sestal tehnični odbor lokalnega partnerstva, svetniki in zainteresirana javnost in  so skupaj s predstavniki Agencije za radioaktivne odpadke razpravljali o odprtih dilemah.

Glavna bojazen, ki jo izpostavljajo nasprotniki odlaganja radioaktivnih odpadkov v vkopane silose, je možnost onesnaženja podtalnice ter strah pred potresi. Strokovnjaki odgovarjajo, da je bojazen odveč, saj bo odlagališče pod nivojem podtalnice. Nekaj malega radioaktivne vode se bo sicer nabralo, a bo poskrbljeno za maksimalno zaščito, da ne bi voda odtekala. Glede potresne nevarnosti pa strokovnjaki pojasnjujejo, da lokacija odlagališča ne leži na aktivnem prelomu, ustrezna potresna varnost pa je upoštevana.

»Postopek nas sili, da določimo varianto,« je zbranim v Krškem pojasnil direktor agencije za radioaktivne odpadke dr. Miran Veselič. »Dokler ne določimo tipa odlagališča, ne moremo začeti raziskav,« je obrazložil zapletene postopke. »Mi smo ujetniki razmer in se mi zdi škoda, da bi kdo zaradi prestižnih razlogov blokiral zadevo. Mislim, da bi bilo nedopustno v branjenju  enega modela rušiti drugega,« je dejal Veselič.

Spomnil  je tudi, da so bili prav nekateri sedanji zagovorniki površinskega odlaganja prej proti temu, saj so nasprotovali 30-metrskemu hribu, ki bi nastal z gradnjo površinskega odlagališča. Menili so namreč, da bi bilo to na ravnem polju videti grdo.


© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.