Arhiv Štajerskega Tednika

Sodišče slovenske narodne časti je bilo ustanovljeno na začetku junija 1945 z Zakonom o kaznovanju zločinov in prestopkov zoper slovensko narodno čast. To je bilo po zakonu tudi osebno sodišče, ki je takrat sodilo tistim, ki so oz. naj bi med II. svetovno vojno na kakršenkoli način sodelovali z okupatorji in t. i. »domačimi izdajalci«. Sodilo je tistim, ki naj bi imeli prijateljske stike s pripadniki okupacijskih vojsk in oblasti, ter osebam, ki so bile na začetku vojne na odgovornih položajih v državni upravi, vojski in naj bi prispevale h kapitulaciji in porazu Kraljevine Jugoslavije.

Obsojeni popolnoma izključeni iz javnega življenja

Ljudje so bili v teh procesih večinoma obsojeni iz političnih razlogov. »Pridružujem se mnenju dr. Milka Mikule, ki pravi, da so bili ti procesi v bistvu politični sodni procesi. V tem kontekstu je treba razumeti tudi ustanovitev in delovanje Sodišča slovenske narodne časti, predvsem z vidika izrekanja kazni, ki jih je lahko izreklo to sodišče. Prva taka kazen je bila izguba narodne časti, bodisi za določen čas bodisi trajno. Posledica je bila, da so bili obsojeni na to kazen popolnoma izključeni iz javnega življenja, niso smeli opravljati nobenih javnih služb, poklicev, funkcij. Praktično so izgubili državljanske in politične pravice, tudi volilno pravico! Druga kazen, ki jo je izrekalo sodišče, je bilo prisilno delo za največ deset let v kazenskih taboriščih v Kočevju, na Teharjah, na Studencih v Mariboru in v Bresternici pri Mariboru. Vsi obsojeni so opravljali zelo težka fizična dela. Sodišče narodne časti pa je lahko izreklo tudi kazen delne ali popolne zaplembe premoženja v korist države.

Preberite več v Štajerskem Tedniku