Arhiv Štajerskega Tednika

O učinkovitem in uspešnem delu slovenskih sodišč priča podatek, da so vsa sodišča v letu 2015 obvladovala število prejetih zadev. Pričakovani čas rešitve vseh zadev se je glede na leto 2014 skrajšal in je v letu 2015 znašal 2,7 meseca.  Povprečni čas rešitve za zadeve, rešene v letu 2015, je za pomembnejše zadeve znašal 12,2 meseca na okrožnih sodiščih in 7,2 meseca na okrajnih, za ostale zadeve pa 0,5 meseca na okrožnih in 5,6 na okrajnih sodiščih. V strukturi nerešenih zadev pomembnejše zadeve predstavljajo 39,3 odstotka nerešenih zadev, kar kaže na to, da se struktura nerešenih zadev spreminja in da se ostale, kamor sodijo predvsem zemljiškoknjižne pa tudi izvršilne zadeve, rešujejo hitreje.

Ob pozitivnih kazalnikih reševanja zadev je treba izpostaviti tudi racionalnost pri porabi proračunskih sredstev, saj je Vrhovno sodišče s centralizacijo logističnih storitev za vsa sodišča v vseh izvršilnih, insolvenčnih in zemljiškoknjižnih postopkih v letu 2015 privarčevalo 4,2 mio evrov, še piše v letnem poročilu.

Število sodnikov, starejših od 60 let, je vedno več

Zaradi sicer potrebnega zniževanja števila sodnikov Vrhovno sodišče opozarja na strateško kritičen problem upočasnjenega vstopa novih mladih sodnikov v sodni sistem. Generacijska vrzel med sodniki v starostnem razredu 30-39 in 60-70 let se poglablja, saj  število sodnikov v starostnem razredu 60–70 let prvič presega število sodnikov v starostnem razredu 30-39 let. Zato Vrhovno sodišče vzpodbuja strokovno razpravo glede smiselnosti postopnega zniževanja starostne meje  za prenehanje sodniške službe oziroma vzpostavitev mehanizmov koordinacije glede upokojevanja sodnikov, kar bi omogočalo optimalno razporejanje sodnikov.

V letu 2015 po hitrem postopku sprejetih kar 30 % zakonov, večina je nepremišljenih

Vrhovno sodišče izpostavlja tudi problematiko sprejemanja zakonodaje. V letu 2015 je bilo po nujnem postopku sprejetih kar 30 odstotkov vseh zakonov, več kot tretjina vseh zakonov pa je bila po nujnem postopku sprejeta tudi v letih 2013 in 2012. Izkušnje kažejo, da sprejemanje zakonov po nujnem ali skrajšanem postopku pogosto pripeljejo uveljavitve nepremišljenih rešitev, ki vplivajo tudi na sojenje in celotno poslovanje sodstva. Po rednem postopku je bilo sprejetih manj kot polovica vseh zakonov, toda tudi ti so v določenih primerih nekonsistentni, nomotehnično pomanjkljivi, neustrezno obrazloženi, finančne posledice sprejema za sodstvo pa niso ustrezno ovrednotene. Uveljavitev pomanjkljivih ali neustreznih predpisov pomembno vpliva na uspešnost in učinkovitost sodišč. To se kaže predvsem pri stečajnih, izvršilnih in posameznih nepravdnih postopkih ter v postopkih pred delovnimi in socialnim sodiščem.