Arhiv Štajerskega Tednika

Takrat so občutili strah, negotovost, zmanjšanje občutka varnosti in nadzora, zato so morali najti krivca za vse slabo, kar jih je doletelo. Nekoč so ga našli v hudiču in njegovih nevestah na Zemlji – čarovnicah. Kljub napredku znanosti in splošne izobrazbe pa se po več stoletjih še vedno gremo »lov na čarovnice« in pletemo teorije zarot za vse, česar ne razumemo povsem. Teorije zarot se pojavljajo na tako rekoč vseh področjih družbenega življenja, njihovi zagovorniki pa o vsem javno veljavnem dvomijo in v vsem iščejo skrito in škodljivo ozadje, pa naj gre za obvezno cepljenje, podnebne spremembe ali celo vprašanja o tem, ali je Zemlja res okrogla.

Občutek nadzora in razumevanja sveta

Zakaj so teorije zarot ljudem tako privlačne, je v svoji kolumni za britanski časnik Guardian razmišljal novinar, pisatelj ter okoljski in politični aktivist George Monbiot. Pravi, da nudijo teorije zarot obliko psihološkega zatočišča za ljudi, ki se počutijo nemočne ali zatirane. Ta prepričanja jim omogočajo, da si kompleksne dogodke razložijo na preprost in razumljiv način, hkrati pa jim dajejo občutek nadzora in razumevanja sveta. »Teorije zarot prav tako ponujajo možnost, da se ljudje počutijo del skupnosti, ki deli podobna prepričanja, kar lahko okrepi njihovo identiteto in samopodobo, obenem pa lahko ljudi razbremenijo tesnobe glede lastnih odločitev, saj običajno preusmerjajo krivdo na oddaljene vzroke, na katere posameznik nima vpliva.«

Tudi v Sloveniji je veliko takih, ki ne zaupajo sodobni znanosti in politiki. Kar 11.000 sledilcev ima Facebook stran Civilna iniciativa Modro nebo (CIMN), ki jo skupaj z nekaj drugimi uredniki ureja Stoyan Svet, sicer ustanovitelj društva Čisto modro nebo. V CIMN so prepričani o najrazličnejših teorijah zarot; med drugim verjamejo, da svetovna elita s pomočjo letal po ljudeh praši strupe in z laserskim orožjem neti požare, da nam želijo korporacije z omrežjem 5G uničiti možgane in da so bili vsi sprehodi po vesolju posneti v Hollywoodu.

Kaj pa, če je vse to res?

Preberite več v Štajerskem Tedniku