##IMAGE-2205380##

Problemi urejanja romskih naselij so evidentirani, je na včerajšnji konferenci o urejanju romskih naselij dejal minister za šolstvo Igor Lukšič in dodal: "Vemo, kako se jih lotiti, potreben pa je impulz, da se začnejo konkretno reševati." Komisija se bo sestala 20. maja in bo do konca junija pripravila operativni načrt, "ki ne bo le leporečje".

"V programu za reševanje problematike romskih naselij bomo določili naloge s konkretnimi roki in določenimi sredstvi," je v izjavi za javnost med konferenco poudaril Lukšič, sicer predsednik vladne komisije za Rome. Ob tem je pojasnil, da je že začel pogovore z odgovornimi, ki naj bi pripravili gradiva, tako da bodo lahko ukrepe čim prej realizirali.

Lukšič je sicer zadovoljen z dosedanjim evidentiranjem problemov glede te problematike, ni pa zadovoljen s "hitrostjo reševanja le-teh in s sredstvi, ki jih lokalne skupnosti namenjajo za urejanje romskih naselij". Namen komisije, ki se bo pod Lukšičevim vodstvom sestala prvič, je, da "premakne stvari ter vlado in vse ostale odgovorne prepriča, da začnemo zadeve konkretno reševati".

Na vprašanje, ali so župani občin, kjer so romska naselja, seznanjeni z ugotovitvami te komisije, je Lukšič odgovoril, da mnogi od njih so, vendar "bi težko trdil, da so vsi".

Nekateri župani že imajo projekte, zlasti za gradnjo javne infrastrukture v romskih naseljih, za kar pa po Lukšičevih besedah potrebujejo podporo cele vlade. Glede razdelitve odgovornosti lokalnih skupnosti in države v zvezi z romsko problematiko pa pravi, da mora država v krajih, kjer so zadeve še nerazvite, posegati bolj intenzivno, tam, kjer zadeve dobro tečejo, pa bi morala biti pobudnik nadaljnjega razvoja.

Država pa bo, kot je dejal, morda sprejemala tudi določene občinske akte namesto občin, če med njima ne bo doseženega soglasja. To bodo po njegovih besedah storili v sodelovanju z občinami. "Kakršno koli izsiljevanje občin ali nestrpno vsiljevanje državne volje ne pride v poštev," je še izpostavil predsednik komisije.

Na vprašanje, ali v tem trenutku obstaja politična volja za reševanje teh problemov, pa je odgovoril, da "če po sebi sodi, obstaja". Opozoril pa je, da je reševanje problema romskih naselij osnova za nadaljnjo reševanje romske problematike.

Predsednik Zveze Romov Slovenije Jožek Horvat Muc je poudaril, da mora biti reševanje romske problematike prioriteta v vseh resorjih, ob čemer je opozoril, da ni izdelana strategija sodelovanja vlade, lokalne skupnosti ter romske skupnosti.

Direktor Urada za narodnosti Stane Baluh je izpostavil razmerja države in lokalne skupnosti pri financiranju glede romskih naselij. Poudaril je, da lahko občina v posameznih segmentih za finančno pomoč zaprosi državo, ta pa lahko tudi prevzame pristojnost urejanja določenega prostorskega akta.

Po njegovem mnenju pa področni zakoni ne potrebujejo izjem in bi bilo v njih nesmiselno izpostavljati gradbeno infrastrukturo romskih naselij, saj "moramo stremeti k temu, da se zadeve uredijo civilizacijsko spodobno".

Predsednik strokovne skupine za reševanje prostorske problematike romskih naselij, ki je sicer končala svoje delo leta 2007, Jernej Zupančič, je povedal, da je bil namen delovne skupine pripraviti izhodišča za reševanje te problematike na nacionalni ravni.

Osnovno izhodišče je, kot pravi, da se romska naselja urejajo na obstoječi lokaciji ter da se hkrati poskrbi za njihovo legalizacijo. Takih naselij je nekaj več kot polovica ali dve tretjini, tretjino pa jih je treba prelocirati. Po njegovih besedah so to območja, ki so tako ali drugače ogrožena, zlasti okoljsko. Opozoril je še, da je ustvarjanje novih romskih naselij nezaželjena oblika in bi jo morali odklanjati.