Fajs po referendumskem porazu: Županu smo pokazali 40.000 rumenih kartonov
Skoraj 94 odstotkov volivcev je glasovalo proti odloku o parkiranju v Ljubljani, vendar zaradi nedoseženega zavrnitvenega kvoruma referendum ni uspel.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Ljubljančani so do 19. ure lahko glasovali o odloku, ki bi parkiranje v mestnih soseskah uredil z uvedbo plačljivih parkirnih mest in dovolilnic za stanovalce. Velika večina jih je na referendumsko vprašanje "Ali ste za to, da se uveljavi 4. člen odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o urejanju prometa v Mestni občini Ljubljana, ki uvaja ureditev parkiranja v območjih sosesk (15.a, 15.b in 15.c člen), ki ga je Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejel na seji dne 23. 3. 2026," glasovala proti, skoraj 94 odstotkov.
Tako so glasovali v Ljubljani
Preštetih glasov: 99,6%
ZA: 2592 (6,04%)
PROTI: 40,324 (93, 96%)
Zavrnitveni kvorum: Potrebnih je bilo 45.452 glasov proti, oziroma 20 odstotkov vseh volilnih upravičencev.Volilna udeležba: 18, 93%
Za uspeh referenduma morajo pobudniki doseči zavrnitveni kvorum. Po zakonu o referendumu in ljudski iniciativi bo odlok zavrnjen, če bo proti njemu glasovala večina volivcev, ki so veljavno glasovali, pod pogojem, da proti odloku glasuje najmanj petina vseh volivcev oziroma okoli 45.500.
Pobudnikom ni uspelo, saj je na referendumu ob skoraj 19-odstotni volilni udeležbi proti glasovalo nekaj več kot 40.000 volilnih upravičencev.
"Danes smo županu pokazali več kot 40.000 rumenih kartonov," je ob porazu na referendumu optimistično dejal predsednik Civilne iniciative za Ljubljano (CILJ) Klemen Fajs. Dodal je, da so Ljubljančani lokalni oblasti poslali jasen signal, da se ne strinjajo s tem, kako se vodi prestolnica. Pripomnil je tudi, da bi verjetno na referendumu uspeli, če bi se ta odvil na kakšen drug datum in ne sredi poletja.
"Toda naj bo nekaj popolnoma jasno. Današnji rezultat ni konec naše zgodbe, referendum nikoli ni bil naš edini cilj. Bil je začetek, Začetek prebujanja Ljubljane, začetek pogovora o tem, kako se vodi naše mesto, začetek povezovanja ljudi, ki že dolgo čutijo, da Ljubljana zanje postaja vse dražja, vse bolj tuja, in da se o njej odloča brez njih," je prepričan.
Ljubljanski kandidat za župana na prihajajočih lokalnih volitvah in mestni svetnik Mestne občine Ljubljana Jasmin Feratović pa je dejal, da so na referendumu ljudje občini poslali sporočilo, da je bilo arogance in ignoriranja občanov dovolj. "Kljub zelo jasnemu rezultatu v prid zavrnitvi občinskega parkirnega odloka pa potrebni zavrnitveni kvorum ni bil dosežen.
Občinski referendum o parkirnem odloku v Ljubljani je potekal brez zapletov, je povedal tajnik občinske volilne komisije Gregor Rigler. Udeležilo se ga je skoraj 19 odstotkov volivcev, zavrnitveni kvorum pa ni bil dosežen.
Referendum je bil za komisijo tudi preizkus pred jesenskimi lokalnimi volitvami, ki so v Ljubljani zaradi velikega števila glasovnic, kandidatov in preferenčnih glasov med najzahtevnejšimi v državi.
Strošek izvedbe referenduma je znašal okoli milijon evrov. Največ, približno 350.000 evrov, je stal raznos obvestil volivcem. Referendum je občinska volilna komisija izvedla sama, brez pomoči državne volilne komisije. "Če bi DVK sodeloval, bi predvsem nam omogočil, da bi dejansko uporabili že neko narejeno infrastrukturo. Ko smo razvijali program, je bila takrat obljubljena tudi podpora lokalnim volitvam. Seveda smo prosili tudi za lokalne referendume, vendar je država povedala, da je to prevelik zagon. Zagnati bi morali tri ministrstva, da ta ISDVK deluje, nam pa so rekli, da za to nimajo pravne podlage. Jaz pravim, da če so lastniki programa, da imajo pravno podlago in program lahko dajo za take stvari. Vztrajali bomo, da se to v prihodnje zgodi," je povedal.
O čem so Ljubljančani odločali
Referendumsko vprašanje se glasi: "Ali ste za to, da se uveljavi 4. člen odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o urejanju prometa v Mestni občini Ljubljana, ki uvaja ureditev parkiranja v območjih sosesk (15.a, 15.b in 15.c člen), ki ga je Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejel na seji dne 23. 3. 2026?"
Janković se referenduma ni udeležil
To je bil tretji občinski referendum po letu 2000 in prvi, ki ga je sprožila obsežna akcija zbiranja podpisov občanov. V Civilni iniciativi za Ljubljano so jih s pomočjo somišljenikov zbrali nekaj več kot 14.000. Čeprav je Mestna občina Ljubljana odlok umaknila, so v civilni iniciativi pri referendumu vztrajali, saj je bil umik po njihovem prepričanju pravno sporen.

Ljubljanska občina v kampanji ni sodelovala, župan Zoran Janković pa je vztrajal, da bodo volivci glasovali o odloku, ki ne obstaja. Referenduma se ni nameraval udeležiti.

Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.