Svet24

Vlada je izhodišča za postavitev spomenika slovenske osamosvojitve sprejela pred skoraj dvema letoma. Kot je takrat povedal podpredsednik vlade Matej Arčon, mora biti sporočilo spomenika enotnost družbe v procesu osamosvajanja. Mesto spomenika bo tam,"kjer je prvič zaplapolala slovenska zastava", je dodal.

Idejo o postavitvi spomenika osamosvojitve je maja 2023 sicer znova obudil nekdanji predsednik republike Milan Kučan.

Bobo

Odločitev komisije je predstavil minister za obrambo Borut Sajovic, skupaj z namestnikom predsednice ocenjevalne komisije Božidarjem Jezernikom ter generalnim direktorjem direktorata za vojne veterane in vojaško dediščino Matjažem Ravbarjem. Spomenik sestavljajo trije elementi - zastava, napis in talne luči. Rešitev mora potrditi še vlada.

Luči bi predstavljale gibanje ljudi

Avtorji izbrane rešitve so kipar in profesor Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Alen Ožbolt, arhitekti Denis Hitrec, Tadej Urh, Tjaša Tahirović, Erika Sirotić in drugi. Predvideli so, da bi ob robu Trga republike stal drog s slovensko zastavo, tla trga pa bi bila prepredena s talnimi lučmi, ki bi še posebej v temi zasijale in predstavljale gibanje ljudi. Obeležje bi dopolnili z napisom, kaj točno bi pisalo in kje se bo napis nahajal, niso razkrili.

"Spomnimo se tistih vročih junijskih dni leta 1991, ko smo se množično, složno in enotno poklonili slovenski zastavi," je ob predstavitvi izbrane rešitve dejal minister Sajovic. Po njegovih besedah je torej ideja spomenika "množično zbrani v poklon slovenski zastavi". Označil jo je kot navdušujočo, na zgodovinskem kraju pa bi ohranjala spomin na dogodke ob osamosvojitvi.

Veliki posegi niso dovoljeni

Lokacijo spomenika, torej Trg republike v Ljubljani, so izbrali zaradi kraja spomina in lokacije proslave ter prvega dviga zastave v juniju 1991, ko je bila uradno in slovesno razglašena neodvisna Republika Slovenija, je na današnji novinarski konferenci pojasnil namestnik predsednice ocenjevalne komisije, etnolog in antropolog Božidar Jezernik.

Marko Vavpotič / BOBO

Težave pri iskanju rešitve je povzročala majhnost in kulturna zaščitenost Trga republike, ki onemogoča velike posege vanj. Postaviti spomenik v klasičnem smislu bi po njegovih besedah pomenilo postaviti "protiutež spomeniku revoluciji", s čimer bi kršili zaščito trga. "Hkrati pa bi naredili prav gotovo nekaj, kar ne bi bilo ne prav okusno ne prav posrečeno," je dodal.

Izbrana rešitev pa po njegovem mnenju deluje, ker bo povezala preteklost s sedanjostjo in prihodnostjo, povezuje pa se tudi z bližnjo stavbo državnega zbora.

Vlada rezervirala dva milijona evrov

Generalni direktor direktorata za vojne veterane in vojaško dediščino ministrstva Matjaž Ravbar je dejal, da so iskali celovito rešitev in umetniško odličnost predlagane rešitve, kar je pomembno z vidika simbolnosti, sporočilnosti in izvirnosti. Ob 35. obletnici osamosvojitve Slovenije, ki jo praznujemo letos, si Slovenija in Ljubljana zaslužita primerno obeležitev, ki jo bo predstavljal spomenik, je izpostavil.

Vlada je sicer za ta projekt rezervirala dva milijona evrov. Ravbar pa je dejal, da dejansko vrednost investicije izbrane rešitve težko ocenijo, saj so se aktivnosti za izvedbo projekta šele začele. Sajovic pa je poudaril, da mora izbrano rešitev zdaj potrditi še vlada, špekulacije o ceni pa po njegovem mnenju "niso na mestu".

Marko Vavpotič / BOBO

Na natečaj so sicer prejeli 36 idej. Za izbrano rešitev so podelili nagrado 15.000 evrov, podelili pa so še dve nagradi v višini 6900 evrov ter tri priznanja po 4500 evrov, odškodnine pa so vredne 1200 evrov, je navedel Ravbar.

V poslanskih skupinah Svoboda, SD, SDS in NSi so bili ob ustanovitvi komisije naklonjeni ideji o spomeniku osamosvojitve na Trgu republike, v Levici pa so odstranitvi Tršarjevega spomenika nasprotovali, češ da gre za nepremišljeno idejo.