Arhiv Dolenjskega lista

V duhu svoje predvolilne pobude, da želi delati bolj transparentno od predhodnika, je šentjernejski župan Radko Luzar skupaj z obema podžupanoma – Albertom Pavličem in Janezom Selakom – ter s sodelavci z občinske uprave sinoči v Kulturnem centru Primoža Trubarja pripravil javno predstavitev predloga občinskega proračuna za leto 2015.

Občina je namreč do 31. marca na začasnem financiranju, proračun pa bo še do jutri, 12. marca, v javni razpravi, ko so mogoči predlogi ter amandmaji svetnikov in občanov. Če bo mogoče, pravijo, jih bodo upoštevali, seveda pa mora proračun ostati uravnotežen.

Proračun, ki je naravnan varčevalno, je predstavila mag. Andreja Topolovšek z občinske uprave. Investicij v letošnjem letu ni veliko. Kot je poudaril župan Luzar, je osnovna naloga stabilizacija in saniranje finančne situacije, »da bomo plačilno sposobni – poplačati moramo vse upnike, kmetijske subvencije od lanskega leta, društva itd. Poravnati moramo okrog pol milijona kratkoročnih dolgov, kar pomeni, da moramo vsak mesec privarčevati okrog 50 tisoč evrov.  Zato moramo zategovati pas, a gledamo, da ne na račun občanov. Prihodnje leto pa dvignemo jadra,« je zagotovil župan in omenil tudi odplačevanje kreditov občine, ki se bodo zaključili leta 2029.

Največja težava pri teh je, da so bili nekateri vzeti v švicarskih frankih, kar je bilo takrat ugodno, kasneje pa ne. Sedaj si občina prizadeva za konverzijo teh kreditov v evre, iščejo ponudbe različnih bank, znižati želijo tudi obrestno mero. V teh letih je občina prav na račun tečajne razlike izgubila okrog 700.000 evrov, je dejal župan.

Udeležba na javni predstavitvi proračuna  je bila skromna, le nekaj deset občanov se je zbralo v kulturnem domu, a po uradni predstavitvi občinskih načrtov niso bili tiho in so zastavljali mnoga vprašanja.

Med drugim jih je zanimal most v Mršeči vasi in v Gorenjem Vrhpolju, ureditev pokopališča s parkiriščem in sanitarijami v Orehovici,  gradnja mrliške vežice v Gorenjem Gradišču, kjer se zapleta z negativnim mnenjem Zavoda za varstvo kulture, pa obnova vodovoda  Hrastje–Mokro Polje, ki je predvideno s hidravličnimi izboljšavami, a kaj, ko nihče ne more zagotoviti, kdaj se bo projekt res začel izvajati.

Problematične so tudi mnoge ceste. Občani so izpostavili tiste, ki jih je v času gradnje avtoceste uničil Dars oz. njegovi izvajalci, pa nujnost obnove vodovoda v Gorenjem Mokrem Polju. Prizadeti občani imajo čedalje bolj dovolj tudi vse hujšega smradu iz odlagališča odpadkov Cerod – ustanovljena CI v Mokrem Polju je zelo aktivna in opozarja, da je nujno potrebno rešiti obstoječe težave, šele nato iti v gradnjo 2. faze. Občina jih podpira.  Glede vprašanj v zvezi s kanalizacijo in čistilno napravo pa je župan obljubil , da bo to tema prihodnjega srečanja z občani, predvidoma že v nekaj mesecih. Takrat bo udeležba nedvomno večja.