Sa.R.

Po tem ko je Evropski parlament ta mesec na pobudo evropske poslanke Romane Tomc sprejel Resolucijo o ohranjanju spomina na žrtve povojnega komunističnega obdobja v Sloveniji, ki poziva k zagotavljanju univerzalne pravice do dostojnega pokopa in k spoštovanju spomina na vse nedolžne žrtve, je poslanska skupina SDS v parlamentarno proceduro vložila predlog dopolnitevzakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev.

Sprejetje novele, ki sledi pozivu iz resolucije, bi zagotovilo pietetno in trajno rešitev za pokop več kot 3.000 posmrtnih ostankov žrtev povojnega nasilja, ekshumiranih iz Jame pod Macesnovo gorico. Predlog določa, da se posmrtni ostanki, ki so trenutno shranjeni v državni kostnici v Škofji Loki, v roku treh mesecev po uveljavitvi zakona prenesejo in pietetno pokopljejo na pokopališču Žale v Ljubljani.

Doslej so bili ti ostanki shranjeni v neustreznih pogojih – najprej v zabojnikih v garaži Komunale Kočevje, nato začasno v kostnici v Škofji Loki – kar je nespoštljivo in v nasprotju s temeljnim civilizacijskim načelom dostojnega pokopa. Komisija Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč je ob enostranski odločitvi ministra za obrambo o selitvi iz Kočevja izrazila ogorčenje in opozorila, da so svojci žrtev ter predstavniki cerkve pred tem zahtevali dogovor in določitev trajne lokacije pokopa.

Vsak človek ima pravico do groba, dostojnega pokopa in spomina, zato zakon predstavlja nujen korak k pietetni in trajni rešitvi za žrtve iz Jame pod Macesnovo gorico.

V preteklosti smo Slovenci že dokazali, da smo sposobni pietetno in dostojno pokopati žrtve ter jim zagotoviti temeljno človekovo pravico do groba. Pokopi 13-ih med vojno pomorjenih iz jame Žiglovica nad Ribnico (18. julija 2017), 150-ih po vojni pomorjenih ranjencev iz

Škofovih zavodov (22. oktobra 2017) iz jam pri Konfinu nad Grčaricami in v nekaterih drugih primerih pričajo, da je mogoče kljub dolgotrajnemu zanikanju in prikrivanju izkazati pieteto in pomorjene žrtve dostojno pokopati v skladu s slovenskimi običaji in katoliško tradicijo. Če smo v teh in drugih primerih to zmogli, ni razloga, da tega ne bi zmogli tudi danes.