Poslanci preklicali razpis referenduma o obrambnih izdatkih
DZ je po burni koalicijski razpravi o preklicu referenduma o oboroževanju tega vendarle razveljavil. Za razveljavitev je glasovalo 44 poslancev, proti sedem.

Razpravljale so predvsem koalicijske stranke Levica, SD in Svoboda. Prva je pričakovano nasprotovala preklicu razpisa referenduma, DZ ga je namreč razpisal na njen predlog.
SD nasprotovala preklicu, glasu niso oddali
Preklicu je nasprotovala tudi SD, poslanci katere so kritizirali Svobodo, da jim očita nedržavotvornost, a sama nasprotuje ugotavljanju volje ljudstva.
SD je vztrajala tudi, da se v obrambo investira pavšalno in da poslanci nimajo informacije za kaj točno bo šlo skoraj dve milijardi proračuna, predvideni ob višanju izdatkov na dva odstotka BDP.
Pri glasovanju se je poslanska skupina SD vzdržala.
Tudi SDS se je vzdržala
Poslanci NSi in SDS v razpravi niso sodelovali, je pa bila na željo SDS prekinjena z namenom, da v poslanski skupini uskladijo svoj glas. Na koncu so bili večinoma vzdržani, proti preklicu je glasoval le Jože Tanko.

Preklic sklepa o razpisu referenduma je podprl še Anže Logar s svojo skupino nepovezanih poslancev.
Za razveljavitev so glasovali v Svobodi, poslanci iz vrst Demokratov in poslanca narodnosti. Proti razveljavitvi so glasovali štirje poslanci Levice, samostojna poslanca Miha Kordiš in Mojca Šetinc Pašek ter omenjen tanko Tanko.
Vodja poslanske skupine Svoboda Nataša Avšič Bogovič je v dopolnilni obrazložitvi predlagatelja na današnji seji izpostavila, da so v Svobodi v DZ vložili predlog sklepa za preklic o razpisu obrambnega referenduma, saj da je referendumsko vprašanje nejasno. Na to so opozorili tudi ustavni pravniki.
DZ je pred tem namreč podprl predlog Levice o razpisu referenduma o obrambnih izdatkih, v katerem so želeli volivce vprašati, ali so za to, da Slovenija povečuje obrambne izdatke tako, da bodo ti leta 2030 dosegli tri odstotke BDP letno, kar je trenutno približno 2,1 milijarde evrov. Razpis referenduma o obrambnih izdatkih so takrat poleg Levice podprli v koalicijskih SD ter opozicijskih NSi in SDS.
Po besedah Avšič Bogovič bi nekateri volivci na referendumu obkrožili proti, ker menijo, da je toliko denarja za obrambo preveč, drugi pa bi tako odločili, ker bi menili, da je premalo. Tako bi se začel boj z interpretacijo, "vsaka politična stranka pa bi referendumski izid tolmačila po svoje".
Po besedah vodje poslanske skupine nepovezanih poslancev in predsednika Demokratov Anžeta Logarja je glas za preklic referenduma glas za reševanje ugleda in kredibilnosti Slovenije, pa tudi priložnost za slovensko gospodarstvo. Ocenil je, da politika pri varnostnih temah ne bi smela taktizirati, saj da je to eno od področij, "kjer potrebujemo politično zrelost in odgovornost".
Poslanec Svobode Lenart Žavbi je prepričan, da je ključno vprašanje odnos države do zveze Nato. Izpostavil je tudi, da je definicija obrambnih izdatkov širša, evri za slovensko varnost, odpornost in obrambo pa niso metanje v tuje orožarske industrije, ampak tudi izgradnja lastne industrije.
"Vsi politični zapleti, povezani z izdatki za obrambo in varnost, ne morejo biti nikomur v ponos," je bila kritična poslanka SD Meira Hot. Kot je dejala, javnost spremlja politično preigravanje, kar "na tnalo postavlja varnost ter razvojni, socialni in investicijski potencial".
Hot je napovedala, da bodo v SD zahtevali skupno sejo odborov za obrambo in za zunanje zadeve. Pričakujejo možnost seznanitve in naknadne odobritve ali zavrnitve pogajanj na vrhu Nata v Haagu, na katerem so se članice zavezale za pet odstotkov BDP za obrambo do leta 2035. Prav tako pričakujejo srednjeročni obrambni program, kjer bi natančno razdelali, kaj bo država kupovala.
Vodja poslanske skupine Levica Matej T. Vatovec, kjer so v DZ vložili predlog za referendum, je danes ponovno izpostavil, da bi moralo ljudstvo odločati o dvigu obrambnih izdatkih. "To, da je referendumsko vprašanje nejasno, na kar se predlagatelji danes sklicujejo, je podcenjevanje," je poudaril Vatovec.
V opozicijski SDS in NSi niso predstavili svojih stališč.
Sledila je krajša razprava, kjer so bili poslanci SD in Levice kritični do Svobode. Tako je poslanec SD Soniboj Knežak povedal, da je bila napoved predsednika vlade Roberta Goloba o referendumu glede članstva v Natu neodgovorna. Zavrnil je tudi očitke o politični preračunljivosti, saj da želijo v SD le vedeti, kam bo država namenila denar.
Kritičen je bil tudi samostojni Kordiš, ki je koalicijo pozval k standardu "vsaj ob koncu mandata". Temu so zaploskali poslanci SDS.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se