Arhiv Štajerskega Tednika

Po ujmi se je ponovno pokazalo veliko srce Slovenije. Številni so pomagali prizadetim, od prostovoljcev – fizičnih oseb do društev, dobrodelnih organizacij, podjetij, ki so na teren poslala stroje in delavce ter primaknila še kakšno materialno ali finančno donacijo. Tudi od politikov, ki so prihajali, so si ljudje obetali pomoč. Res se je država čez noč znašla v situaciji, v kakršni doslej še ni bila. Medtem ko je ljudem v dveh mesecih veliko stvari že uspelo počistiti, popraviti, si urediti začasna stanovanja, pa država kar menca in menca. Medtem se je skrhala še vlada, ki je trenutno brez štirih ministrov. S številkami o oceni škode pa oblastniki povzročajo nemalo zmede. Zdaj smo že na znesku deset milijard evrov! Res je škoda ogromna, ampak ali ste slišali kdaj podatek, koliko hiš je uničenih in neprimernih za bivanje, koliko kilometrov cest bo treba popraviti, koliko kilometrov rečnih strug urediti, koliko je plazov, porušenih mostov, koliko družin potrebuje pomoč … Statistiko s popisom škode pogrešamo. Nikakor ne dvomimo, da je škoda ogromna, ampak oblastniki ne dajo od sebe točnih podatkov, kaj vse bo treba popraviti in komu pomagati. Ni zanemarljivo, da se bo zaradi sanacije ustavilo veliko drugih, prav tako nujnih in dolgo pričakovanih investicij. Večina denarja se bo namenjala obnovi prizadetih območij. Prav je, da bo država prizadetim okoljem in ljudem pomagala. Je pa grenki priokus, na kakšen način se tega loteva. Komunikacija ji vsekakor šepa, tudi ukrepi niso jasni. Nekaj se sprejema rokohitrsko in nepremišljeno, na primer dan solidarnosti ali pa obvezni solidarnostni prispevek, medtem ko so ljudje že tako ali tako od sebe dali veliko, kolikor so bili v danih razmerah zmožni. A vlada je doslej dala od sebe malo. Še Karitas in Rdeči križ sta vsak na pet milijonov obljubljene pomoči čakala več kot mesec dni. Vse bolj nejevoljni in obupani so tudi ljudje, ki so živeli na prizadetih območjih, pa danes ne vedo, ali se lahko vrnejo in hiše popravljajo ali pa na prizadetih območjih več ne bo moč živeti. V pozivu medijem so krajani Strug zapisali, da se je po tem, ko so med ujmo 12 ur čakali na strehah hiš, da so jih rešili s helikopterji, in se nato veselili, da so ostali živi, njihovo življenje povsem obrnilo na glavo. »Ves čas smo bili in smo še vedno prepuščeni sami sebi,« so poudarili.

Družine so razseljene, ljudi je strah

Slaba komunikacija jih spravlja v obup

Preberite več v Štajerskem Tedniku