Profimedia

Prebivalcem, med turisti priljubljenega hrvaškega otoka Šolta, je prekipelo.

Na Hvaru so se borili proti hrupu in zmagali, na Ošljaku so domačini stopili na obalo ter z demonstracijami preprečili privez izletniških ladjic, katerih gostje onesnažujejo otok s smetmi in fekalijami. Te dni pa so na nogah prebivalci Nečujma na Šolti. Otoški upor je na vrhuncu zaradi prekomernega števila enodnevnih turistov in vseh težav, ki jih to prinaša že desetletja.

Hrup ali tišina?

Turisti razočarani nad Hvarom: odpovedi se vrstijo, terase lokalov so prazne

Protestirajo, pišejo peticije, javno nastopajo v medijih in pravijo, da se ne bodo ustavili, dokler se situacija – onesnaževanje morja in rušenje njihove otoške kakovosti življenja, pa tudi življenja njihovih gostov – ne uredi z zakonom.

Šolta ima po volilnem seznamu 2100 prebivalcev, skupaj z mladoletniki okoli tri tisoč. Svoj otok imajo radi, zato so občutljivi na vse, kar se na njem dogaja. Otok beleži pozitiven demografski premik, prihajajo tudi novi prebivalci.

Zakoni obstajajo, vendar se redno kršijo brez sankcij

Čisto morje in nedotaknjena narava sta postala, kot trdijo, domačini, prekletstvo hrvaških otokov. Če se vmes najde še kakšna potopljena ladja, kot v nečujamski Piškeri, nekdanjem ribniku cesarja Dioklecijana, danes zaščitenem območju, se po navedbah Šoltanov vsakodnevno pojavijo trume potapljačev, zaradi česar življenje v morju in ob njem postaja neznosno.

Profimedia

V nekoč kristalno čistem morju zdaj bakterije E.coli 

Za razliko od Ošljaka, kjer so posamezniki stopili na stran ladjarjev in zagovarjali enodnevni turizem, so na Šolti enotni – želijo ustaviti nekontrolirano sidranje turističnih ladij in izpuščanje fekalij iz njih. Prav zaradi tega je bila po rednem vzorčenju morja 3. septembra osrednja plaža v Nečujmu razglašena za zdravstveno neustrezno za kopanje, saj so ugotovili povečano prisotnost bakterije Escherichia coli (E.coli).

Čeprav je bilo morje že dva dni pozneje po meritvah županijskega zavoda za javno zdravstvo »izvrstne kakovosti«, otočani nočejo več tvegati. To ni bilo prvič, hkrati so prepričani, da tudi ne zadnjič, ko je njihovo nekoč kristalno čisto morje onesnaženo.

Le dva tedna pred pojavom baketrij so se v eni od osmih nečujamskih uval, v priljubljeni Mali Maslenici, pojavile mastne lise, črne obloge in druge odpadne snovi, za katere domačini sumijo, da so posledica praznjenja rezervoarjev turističnih ladij.

Pritiska turističnih ladij, ki množično prihajajo v uvale Nečujma, se sidrajo tik ob mreži za kopalce ali se vežejo na drevesa ob obali, domačini ne želijo več prenašati.

Institucije jih, kot trdijo domačini, za zdaj ignorirajo. Edino odstranitev razbitine ladje Kontesa, ki je trenutno v teku, vidijo kot pomemben premik. Na razbitino iz leta 2010 so opozarjali že več let, zadnji dve še posebej intenzivno, saj je onesnaževala morje in bila nevarna za kopalce. Oblasti so jo začele odstranjevati šele po javnem uporu vseh Šoltanov.

Profimedia

Predsednik krajevne skupnosti Nečujam, nekdanji pomorščak Joško Lukin, je po poročanju Jutranjega lista povedal, da pretirana navala turističnih ladij v nečujamske uvale ni nič novega.

Na španskem otoku

Najprej so turiste preganjali, zdaj jih prosijo, naj se vrnejo

»To se dogaja že dolgo in skrajni čas je, da ukrepamo. Uvale se napolnijo z izletniškimi ladjami, nekatere ostanejo tudi dlje, ne da bi izpolnjevale tehnične in okoljske standarde. Gre za nezakonito vplutje, sidranje in privez ter kopanje zunaj označenih območij, kar vse ureja pravilnik o varnosti plovbe iz marca letos.«

Vendar po njegovih besedah zakona nihče ne upošteva. »Institucije prelagajo odgovornost ena na drugo,« pravi Lukin.

Sklicali skupno sejo

Zadevo bodo zdaj poskušala rešiti na skupni seji z vsemi deležniki, v teku pa je tudi sprejem novega prostorskega načrta, ki predvideva sidrišča s koncesijo – to pomeni, da bo usidranih le toliko ladij, kolikor je dovoljenih mest, z obveznim plačilom in nadzorom odvoza odpadkov.

»Cilj vseh otočanov na Hrvaškem je enak – domačini moramo narediti vse, da ohranimo to, kar imamo. Pred našimi očmi se dogaja zlo, in če izgubimo to čisto morje, kolikor nam ga je še ostalo, nimamo ničesar. Moramo ukrepati,« med drugim poudarja Lukin.

 »V kraju z 250 prijavljenimi prebivalci smo skupaj z ljudmi iz drugih uval zbrali okoli tisoč podpisov, lahko bi še več, a ni bilo potrebe. Občina nas je podprla, vse se je dvignilo na višjo raven. Največja težava je, da novi zakon ne določa jasno, ali je občina odgovorna tudi za morski pas, za katerega iz Luške kapitanije trdijo, da je – od 300 do 1000 metrov,« pa je za omenjen portal dejala Tihana Glavurdić, direktorica otoškega komunalnega podjetja in ekološka aktivistka, ki že leta organizira čiščenje podmorja.

Profimedia

Nekateri imajo morski prostor za odprto stranišče

Občina Šolta je pred dvema tednoma resornemu ministrstvu poslala pet vprašanj, na katera odgovori zanimajo vse otočane na Hrvaškem, a odgovora do danes niso prejeli.

Peticija opozarja na »alarmantno devastacijo morskega dna, podmorskega ekosistema in kulturno-zgodovinske dediščine«. Izpostavlja tudi znatno povečano količino odpadkov v morju in ob obali.

»Posebej problematični ‘gosti‘ so domači navtiki, ki pridejo z ladjo za mesec ali dva, se nekje usidrajo, privežejo na bližnje drevo, nato pa opravljajo potrebo, kjerkoli pač pride, morski prostor pa imajo za odprto smetišče,« pravijo in dodajajo, da je situacija dosegla kritično točko.