##IMAGE-2239649##

Dr. Janez Drnovšek je minulo noč v 58. letu starosti umrl na svojem domu. Na različnih političnih položajih je Slovenijo vodil skoraj 20 let.

Drnovška so vse od 90. let prejšnjega stoletja spremljale zdravstvene težave, po predaji predsedniških poslov decembra lani pa se ni več pojavljal v javnosti.

Pred predajo poslov je javno nastopil na slovesnem odprtju nove stavbe Onkološkega inštituta. V nagovoru je po dolgem času prvič spregovoril o raku, ki je zaznamoval tudi njegovo življenje. Opozoril je, da "je onkološko zdravljenje raka edino učinkovito zdravljenje, nobene alternative ni".

"Vsak zdravilec, ki pravi, da lahko zaustavi tako bolezen, je šarlatan," je bilo prvo od treh sporočil, ki jih je v nagovoru na Onkološkem inštitutu povedal Drnovšek. Tedaj je opozoril še na pomembnost "vedrosti, optimizma in pozitivnega odnosa" tako pri zdravstvenih delavcih kot pri bolnikih na Onkološkem inštitutu. V tretjem od svojih sporočil pa je Drnovšek ministrici za zdravje "položil na srce", naj za prioriteto postavi uvedbo telemedicine oz. elektronskega zdravljenja in modernizacijo zdravstvene kartice, kar je označil za pomanjkljivost v slovenskem zdravstvu.

To je bila poleg slovesnosti ob predaji poslov novemu predsedniku Danilu Türku tudi ena od zadnjih priložnosti, ko se je Drnovšek pojavil v javnosti. Poleg tega so v javnost prišle še fotografije z njegovega srečanja s psihiatrom Janezom Rugljem, ki je prav tako bolehal za rakom in je nedavno preminil. Drnovšek je Ruglja odlikoval z visokim državnim odlikovanjem.

Decembra 2007 je Drnovšku v govoru na državni proslavi ob svetovnem dnevu človekovih pravic v Ljubljani zaradi njegovih prizadevanj za večjo vključitev Slovencev v akcije mednarodne razvojne pomoči ali svetovne solidarnosti priznanje izrekel tudi Janša.

Drnovšku so leta 1999 odstranili desno ledvico, kjer so na rutinskem pregledu odkrili tvorbo. Kasneje so se njegove zdravstvene težave nadaljevale, rak pa se je razširil.

Predsednik vlade Janez Janša je ob smrti bivšega predsednika republike Janeza Drnovška poslal sožalna pisma hčerki, sinu in sestri pokojnega ter jim v imenu vlade in v svojem osebnem imenu izrazil globoko sožalje. Po njegovih besedah ima Drnovšek velike zasluge za socialni in gospodarski razvoj Slovenije.

Premier je v omenjenih pismih zapisal, da ima Drnovšek kot dolgoletni predsednik vlade in kasneje države velike zasluge za socialni in gospodarski razvoj Slovenije.

"Še posebej cenimo njegov prispevek ob vključevanju Slovenije v evro-atlantske povezave. V spominu ga bomo ohranili kot državnika in kot človeka, ki je tudi pri osebnem spopadu z zahrbtno boleznijo ohranil življenjski optimizem, hkrati pa zmogel še veliko moči, da je aktivno zagovarjal solidarnost z ljudmi v stiski tako doma kot v svetu," je še zapisal predsednik vlade.

Pokojni bivši predsednik republike Janez Drnovšek je kot predsednik države s svojim neodvisnim stališčem, drugačnim pristopom in odpiranjem človekove duhovne dimenzije pustil pomemben pečat, je v pogovorih za STA menilo tudi več drugih uglednih osebnosti.

Prvi predsednik slovenskega parlamenta France Bučar je Drnovškovo predsedovanje v pogovoru ob lanskem izteku njegovega predsedniškega mandata ocenil kot absolutno pozitivno. Varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek-Travnik je takrat dejala, da je Drnovšek je v tem obdobju pokazal, da se posameznik lahko odloči za spremembo. Po besedah ljubljanskega nadškofa in metropolita Alojza Urana pa si je Drnovšek prizadeval biti blizu ljudem.

"Odpiral je pomen človekove duhovne dimenzije, solidarnost in pomoč ubogim," je pred lanskimi predsedniškimi volitvami pojasnil ljubljanski nadškof in metropolit Alojz Uran. Obenem je kot korektno in v skladu s predsedniškimi pristojnostmi Uran, ki je tudi predsednik Slovenske škofovske konference, ocenil Drnovškovo sodelovanje s slovensko katoliško Cerkvijo.

Po Bučarjevih besedah je Drnovšek predvsem pokazal, da ima predsednik države vendarle pomembno mesto v našem pravnem sistemu. "Zato je s svojim neodvisnim stališčem povzročil močno reakcijo pri tistih, ki menijo, da je to samo častna funkcija in da se mora podrejati izvršni oblasti," je dejal Bučar in to ocenil kot njegovo izredno pozitivno potezo.

V javnosti je po Bučarjevem mnenju precej začudenja povzročilo Drnovškovo distanciranje od politike oz. vnašanje nekaterih vrednostnih načel v politiko. "Na splošno moram reči, da je ravno vnašanje vrednostnih načel v politiko zelo pomembna stvar, ki bi jo morali bolj pospeševati. Drnovšek je na tem področju naredil prvi korak. Vsi sicer niso bili najbolj posrečeni, ampak samo po sebi je to uvertura, ki lahko kaže v neko novo pozitivno smer," je zatrdil Bučar.

Spomnil je, da je Drnovšek skliceval široka posvetovanja o posameznih pomembnih družbenih vprašanjih. Bučar obžaluje, da so se ta posvetovanja končala. "Danes ugotavljamo, da je še posebej velik manko v družbeni zavesti, ali pa v političnem življenju, da nimamo jasne predstave, kako naprej, kaj narediti in kaj s sabo početi," je poudaril Bučar in dodal: "Škoda, da se iskanje ni nadaljevalo in prišlo do konkretnejših zaključkov, ki bi nam danes prišli zelo prav."

Po Bučarjevem mnenju je Drnovšek pozitivno vplival na ugled funkcije predsednika republike. Vendar je tudi to odvisno od presoje posameznika. "Za naše tradicionalno zaverovane politike, ki mislijo v bistvu še vedno avtoritarno, tradicionalno, je bil on zagotovo negativni predsednik. Za odprte in liberalno misleče ljudi pa absolutno predstavlja korak naprej v demokratizacijo in duhovno osvoboditev Slovenije," je ocenil Bučar. Po njegovih besedah so ocene Drnovškovega mandata bolj pozitivne zunaj Slovenije kot doma.

Obdobje predsednika Drnovška je bistveno zaznamoval njegov specifičen pristop do funkcije predsednika republike, je pojasnila Zdenka Čebašek-Travnik. Tej funkciji je dodal vsebine, ki so pomenile korak stran od vsakodnevne politike v smer iskanja drugačnih rešitev za tiste probleme, ki jim po običajni poti ni bilo videti skorajšnje rešitve. Drnovšek je v tem obdobju pokazal, da se posameznik lahko odloči za spremembo - na primer za drugačen način življenja - in to tudi izpelje, je dejala varuhinja.

Drnovškov način dela ni vplival na ugled funkcije predsednika republike, s svojim načinom delovanja pa jo je obdržal na visoki ravni spoštovanja od in do vseh, s katerimi je sodeloval, je prepričana Čebašek-Travnikova. "Res je z nekaterimi potezami presenetil domačo in tujo javnost," je dejala, "a je hkrati dosegel, da so ljudje o njegovih predlogih resno premišljevali in razpravljali".

Janez Drnovšek se je kot politik, ki je od leta 1989 naprej zasedal najvišje politične položaje tako v nekdanji Jugoslaviji kot v samostojni Sloveniji, v svoji politični karieri srečeval tako z dosežki kot neuspehi.

Pri tem je Drnovšek opravil pot od reformističnega zagovornika tržnega gospodarstva v predsedstvu Jugoslavije prek "tehnokratskega" predsednika slovenske vlade, ki je državo vodil v času uspešnih pogajanj o vstopu v EU in Nato, do predsednika države, ki je zagovarjal duhovnost in pomoč soljudem.

Decembra 2002 je Drnovšek zaprisegel kot drugi predsednik Slovenije. Po zmagi SDS na državnozborskih volitvah leta 2004 so mediji odnos med Drnovškom in predsednikom vlade Janezom Janšo označevali kot dobrega. Leta 2006 pa so se pojavili prvi nesporazumi, in sicer na področju zunanje politike, kjer je vlada Drnovšku očitala neusklajenost njegovih zunanjepolitičnih pobud (zlasti glede reševanja kosovske krize in krize v sudanski pokrajini Darfur) z vlado oz. ministrstvom za zunanje zadeve.

Z vlado je Drnovšek "odprl fronto" tudi z vljudnostnim obiskom kneza Aleksandra II. Karađorđevića v Sloveniji. Ta je sicer od Slovenije zahteval vrnitev premoženja, ki naj bi pripadalo nekdanji jugoslovanski kraljevi rodbini. Najbolj pa je v letu 2006 odmeval spor, ko vlada ob razdelitvi proračunskega kolača uradu predsednika republike ni takoj odobrila dodatnih sredstev za delovanje urada. To je sicer storila jeseni in uradu predsednika republike odobrila dodatna sredstva v višini 60 milijonov tolarjev.

Slovensko javnost je v začetku leta 2006 Drnovšek vznemiril z odločitvijo o pomilostitvi nekdanjega direktorja družbe Hit Danila Kovačiča, ki je bil obsojen zaradi zlorabe položaja. Na podobne odzive je naletela tudi njegova pomilostitev obsojenega preprodajalca mamil Ivana Tomanovića.

V istem letu je prišlo tudi do popolnega Drnovškovega preloma s stranko LDS in izstopa iz stranke, katere predsednik je bil od marca 1992 do februarja 2003. Obenem je vso svojo pozornost usmeril v zagon civilno-družbenega Gibanja za pravičnost in razvoj. Ustanovni zbor gibanja je bil 28. maja 2006 na gradu Turjak. Gibanje se je ob koncu lanskega leta preizkusilo na lokalnih volitvah, vendar brez opaznejšega uspeha.

Na robu svojih ustavnih pristojnosti se je Drnovšek znašel februarja 2006. Takrat je namreč napovedal, da ne bo podpisal ukaza o razglasitvi novele zakona o azilu, ker se ni strinjal z njegovo vsebino. Po nekaj dneh negotovosti je novelo slednjič le podpisal v ustavnem roku. S tem se je po mnenju pravnikov izognil ustavni obtožbi in odpoklicu s funkcije zaradi kršenja ustave.

V letu 2007 je prišlo še do sporov z vlado na področju organiziranja državnih proslav. Zaradi zapletov glede izbire govornikov se je odhajajoči predsednik države odločil, da se 25. junija ne bo udeležil proslave ob dnevu državnosti. Ob tem je napovedal, da se proslav nasploh ne bo več udeleževal.

Hkrati je Drnovšek presenetil tudi z odpovedjo tradicionalnega sprejema otrok, žena in staršev pripadnikov Teritorialne obrambe, ministrstva za notranje zadeve, civilnih žrtev in nosilcev medalje za ranjence ministrstva za obrambo in poškodovanih policistov med agresijo na Slovenijo.

Dosedanji predsednik države je sprožal polemike tudi med poslanci, predvsem koalicijskimi, z zavračanjem posvetovanj z vodji poslanskih skupin pri imenovanju visokih državnih uradnikov, zlasti ustavnih sodnikov in guvernerja Banke Slovenije.