Arhiv Štajerskega Tednika

Večini Slovencev je poznan kot vodja Slovenskega panevropskega gibanja, katerega vodenje je prevzel po dr. Francetu Bučarju. Lani v jeseni pa je prevzel vodenje ptujske iniciative Za živo pokopališče, ki si prizadeva, da bi v projektu ureditve Spominskega parka na starem ptujskem mestnem pokopališču ohranili večino nagrobnikov. S tem, ko so bili končno zapisani sklepi junijskega pogovora o tej tematiki s ptujskim županom, in z vzpostavitvijo nadzorne komisije, ki bo bdela nad uresničevanjem sklepov in projekta, katere član je tudi sam, je zadovoljen. Upa, da novih „presenečenj“ ne bo.

V pogovoru z Vojom Veličkovićem je Laris Gaiser predstavil tudi svoje poglede in vpletenost v katalonsko dogajanje. Kot je povedal, je v katalonsko osamosvajanje padel čisto po naključju. Pred štirimi leti ga je obiskal njihov minister za zunanje zadeve, ker so iskali pomoč in ker so želeli spoznati slovensko pot osamosvojitve. Že od začetka jim je razlagal, da njihovo osamosvajanje ne bo šlo po isti poti, ker nimajo možnosti, da bi jim uspelo. Sprejel pa je možnost, da jim pomaga, ko se je Španija izkazala za avtoritativno državo. Samo vprašanje časa je, kdaj bo Katalonija neodvisna, če bo Španija nadaljevala s svojim avtokratstvom, ker bo vedno več privržencev neodvisnosti. V pozabo pa ne bo šlo niti to, kar se je zgodilo. Ko enkrat poči, skupna pot ni več mogoča. Katalonci so zelo zbrani, umirjeni, ponosni, zgodovine ne bodo pozabili.

Preberite več v Štajerskem Tedniku