J. A., arhiv DL

##IMAGE-3632453##

Evropska komisija je odobrila 10,17 milijona evrov nujne pomoči Sloveniji pri soočanju z izjemnimi migracijskimi tokovi, so danes sporočili v Bruslju.

Denar bo namenjen za financiranje ukrepov, sprejetih od 20. septembra, za krepitev policijskih sil na slovensko-hrvaški meji, izboljšanje prvih sprejemnih zmogljivosti, krepitev nastanitvenih zmogljivosti za približno 7500 mest ter nastanitvene stroške za policiste, ki bodo prišli iz drugih članic unije.

Gre za nujno pomoč v okviru sklada za azil, migracije in integracijo ter sklada za notranjo varnost. Iz prvega sklada bo Sloveniji namenjenih približno 5,3 milijona evrov, iz drugega pa 4,9 milijona evrov.

Evropski komisar za migracije Dimitris Avramopulos je pojasnil, da bo to nujno financiranje slovenskim oblastem pomagalo bolje upravljati velik pritok migrantov in skrbeti za potrebe ljudi v korist vseh držav na zahodnobalkanski migracijski poti.

Deset milijonov nujnega financiranja je dodatek k rednemu financiranju iz skladov za azil in notranjo varnost, v okviru katerih je Sloveniji v obdobju 2014-2020 za financiranje nacionalnih programov namenjenih približno 56 milijonov evrov.

Za nujno pomoč članicam, ki se soočajo z izjemnimi migracijskimi tokovi, je letos na voljo še približno 100 milijonov evrov.

Mirovni inštitut: Begunci so humanitarno in ne varnostno vprašanje

Prihod beguncev je predvsem humanitarno in ne varnostno vprašanje, so danes z javnim pismom opozorili na Mirovnem inštitutu. Sprejem in obravnava beguncev po njihovi oceni nujno potrebujeta izboljšave, saj naj bi bilo trenutno stanje nesprejemljivo. Odgovornost pripisujejo predvsem politični eliti, vključno s premierjem Mirom Cerarjem.

V Mirovnem inštitutu so zapisali, da se je vlada na čelu s Cerarjem na prihod beguncev odzvala neprimerno in nepripravljeno: "Z obravnavanjem beguncev predvsem kot grožnje nacionalni varnosti upravičujejo srhljivo rožljanje z orožjem, s strašenjem z ograjo na mejah pa nastopajo tudi izjemno neodgovorno in populistično."

Kot so opozorili, zapiranje beguncev v ograde, toga pravila, ki jih silijo v večurno čakanje na prostem in celo prenočevanje na mrazu, ter sistem registracije, ki se izkazuje kot "grozovit" mehanizem selekcioniranja ljudi, vodi v spodbujanje sovraštva do beguncev in hujska prebivalstvo k nestrpnosti.

Celoten sistem odziva, ki ga je vzpostavila vlada, po navedbah predstavnikov Mirovnega inštituta izhaja iz ocene, da so begunci skrajno resna varnostna grožnja, in ne ljudje, ki potrebujejo pomoč. Na inštitutu odgovornosti ne pripisujejo le vladi, ampak tudi policiji, vojski, civilni zaščiti ter nevladnim in humanitarnim organizacijam, ki sodelujejo v tem sistemu.

Nevladne in humanitarne organizacije, med katerimi je bil tudi Mirovni inštitut, so sicer Cerarja konec oktobra z javnim pismom opozorile, da razmere na nekaterih lokacijah, kjer so nastanili begunce, ne ustrezajo minimalnim standardom. Zato niso izključili možnosti vložitve urgentne tožbe na Evropsko sodišče za človekove pravice.

Vlada pa je že na seji konec avgusta imenovala usklajevalno skupino za reševanje begunske problematike, po seji pa se je Cerar sestal z nevladnimi in humanitarnimi organizacijami. Predstavnica Mirovnega inštituta Veronika Bajt je tedaj izrazila zadovoljstvo s sestankom. Napovedala je tudi, da nameravajo ohraniti kritično držo in še naprej bdeti nad delovanjem države.

Na včerajšnji izredni seji DZ pa je večji del opozicije Cerarju in njegovi ministrski ekipi očital prav zanemarjanje varnostnega vidika begunske krize. Cerar je na seji zavrnil navedbe, da je bila vlada nepripravljena na prihod beguncev ter da sta ogrožena varnost ljudi in države. Država begunsko krizo po zaslugi vseh, ki so vključeni vanjo, obvladuje, je dejal.

Na inštitutu so za sredo napovedali okroglo mizo na temo medijskega poročanja o begunski krizi.

Zaradi begunske krize odpovedani derbi bo 21. novembra

Ljubitelji slovenskega ligaškega nogometa, ne le pristaši Olimpije in Maribora, so z velikim razočaranjem sprejeli prepoved drugega derbija v letošnji sezoni med prvouvrščeno ljubljansko Olimpijo in zdaj drugouvrščenim Mariborom. Tekma, ki jo je upravna enota prepovedala zaradi begunske krize, bo 21. novembra ob 20.15 v Ljubljani.

Kot je danes sporočila Nogometna zveza Slovenije, bodo predzadnji novembrski vikend v Prvi ligi Telekom Slovenije tako odigrane tri tekme 18. kroga in predelegirana tekma 15. kroga. Ker bi Olimpija in Maribor sicer imela prvenstvene obveznosti tudi v 18. krogu, je Nogometna zveza Slovenije v soglasju s klubi sprejela odločitev, da se tekmi 18. kroga med Olimpijo in Krko ter Mariborom in Gorico prestavijo na sredo, 25. novembra.

Nogometna zveza Slovenije je pred potrditvijo termina počakala tudi na mnenje državnih institucij v povezavi z možnostjo igranja tekme v predlaganem terminu, saj ne želijo, da bi znova prišlo do neljubih dogodkov v povezavi s prepovedjo tekme zaradi pomanjkanja policijskih specialnih enot.

"Na NZS verjamemo, da bo tekma med Olimpijo in Mariborom pravi slovenski nogometni praznik za vse ljubitelje slovenskega ligaškega nogometa, tako za družine kot navijače, ter da bo minil v duhu fair playja med obema ekipama tako na igrišču kot na tribunah," so sklenili izjavo za javnost.