Asta Vrečko: Zdaj se kaže, da je NATO praktično mrtev
Spremljajte aktualne politične zgodbe
Ministrica za kulturo in sokoordinatorka stranke Levica dr. Asta Vrečko je bila gostja oddaje Pogovori o prihodnosti.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
V njej je predstavila stališča Levice pred volitvami ter komentirala teme, ki so v zadnjih mesecih burile javnost.
Beseda je tekla o politični kulturi in sovražnem govoru, o Natu, davkih, zdravstvu, stanovanjski problematiki, (ne)enakosti ter o stanju na področju kulture. Na vprašanje o tem, ali je v predvolilnem času še prostor za “uglajenost in elegantno sodelovanje”, je Vrečko odgovorila, da si želi “spoštljivega dialoga”, vendar opaža, da je v zadnjih letih vse manj takšnega tona. Hkrati je izrazila upanje, “da to nima vpliva na volivce” in da bodo “prej kaznovali tisto žaljenje, grobost, kot pa nagrajevali”.
Vrečko je komentirala tudi napade na strankarske prostore v Mariboru in dejala, da napadalcev še niso našli. Opozorila je, da je takšnih napadov po njenem vedno več, sovražni govor pa se “prenaša in preliva v realnost”. Ob tem je bila jasna: “Napad na eno politično stranko” razume tudi kot “napad na demokracijo”. Spomnila je še, da so v prejšnji vladi po njenih besedah obstajali celo pozivi k prepovedi Levice kot politične stranke.
Sodelovanja in volitve
Na vprašanje o političnem povezovanju je povedala, da Levica sodeluje “načelno, programsko” z vsemi, ki si delijo vsaj nekatere vrednote, zlasti “iz leve sredine”. Pojasnila je, da za nove predvolilne koalicije “dva meseca pred volitvami ni več časa”, zato na volitve odhajajo skupaj z Vesno, ker imajo “zelo podoben pogled na svet”.
Po volitvah pa so po njenih besedah pripravljeni na sodelovanje z vsemi, ki imajo do družbe “soroden odnos”. Vrečko je povezavo Levice in Vesne opisala kot odgovor na širše razmere: porast avtoritarizmov, vojne, uničevanje okolja in naraščanje razrednih razlik. Dejala je, da je “ključen zgodovinski trenutek”, da se zeleni pogled poveže “z roko v roki s socialno državo”.
“Nato je praktično mrtev”
Vrečko je v oddaji ponovila, da Levica ni za članstvo v Natu in da je bila pobuda za referendum o izstopu iz Nata po njenem povezana prav z Levico. Dejala je, da se “zdaj izkazuje, da je Nato praktično mrtev”, ter opisala odnose znotraj zavezništva kot antagonistične. Opozorila je tudi na “militarizacijo družbe” in dejala, da ta prispeva k večji okoljski nevarnosti in k vojnim stiskam ljudi.
Posebej osebno je poudarila skrb za prihodnost: “Jaz ne želim, da moja hčerka odrašča v svetu, kjer bodo podobe miru samo v muzejih, kjer ne bo slišati ptičjega petja, kjer ne bomo več doživljali zim.” Podnebne spremembe je povezala z zdravjem, socialno pravičnostjo in mirom.
V razpravi o obrambnih izdatkih je dejala, da Levica ni podprla zavez o dvigu na 3 % in tudi ne resolucij v tej smeri, ter dodala, da bo vprašanje koalicijskih zavez odvisno od rezultatov volitev 23. marca.
Šutarjev zakon
Med konkretnimi temami je izpostavila tudi t. i. “šutarjev zakon”, ki ga v Levici niso podprli, ker se jim zdi “korak, dva predaleč v poseg v temelje pravne države”. Poudarila je, da imajo policija, sodišča in organi že vzvode za ukrepanje, če je težava kadrovska, pa bi bilo treba “okrepiti institucije”, ne pa sprejemati spornih rešitev.
Sežigalnica v Ljubljani: “odpreti široko javno razpravo”
Na vprašanje, ali bo Ljubljana dobila sežigalnico, je dejala, da imajo sežigalnice “negativne okoljske učinke”, obstajajo pa lahko tudi nekateri pozitivni vidiki. Ključno se ji zdi, da se odpre “široka javna razprava”, saj ima Ljubljana specifično lego, okoljski učinki pa so lahko veliki.
Dodala je, da je treba poslušati vse strani, tudi z vidika financ, in poudarila: “Čist zrak je temeljna človekova pravica,” ter opozorila, da študije kažejo, da “v ljubljanski kotlini ni dober”.
Ljubljana, gentrifikacija in stanovanja: “cene so podivjane”
Vrečko je kot nekdanja mestna svetnica povedala, da mesto z vidika ministrice “korektno” sodeluje z vlado na področjih, ki se jih to tiče, a da je bila Levica v mestnem svetu v opoziciji. Kot področje nestrinjanja je omenila razvoj mesta v smislu gentrifikacije in dostopnosti življenja. Povedala je, da so “cene stanovanj v Ljubljani res podivjane” in da ima pri tem vlogo tudi lokalna skupnost.
V nadaljevanju je poudarila, da si v Ljubljani ali okolici stanovanja ne morejo privoščiti niti ljudje z “nadpovprečno plačo”, tudi če imata dohodke oba partnerja. Stanovanja se po njenem pogosto kupuje kot naložbo, gradijo se elitni kompleksi, podobne razmere pa so tudi v drugih turističnih krajih, denimo na Obali.
Omenila je letni vložek 100 milijonov evrov za stanovanja in ocenila, da bodo učinki vidni v petih do desetih letih po vsej Sloveniji.
Revščina, solidarnost in položaj mladih
Vrečko je komentirala podatek o dolgotrajni revščini in poudarila, da ima Slovenija močno socialno mrežo med ljudmi in da smo “silno solidarni”, kar revščino blaži. A obenem je dejala, da “nobene potrebe ni”, da bi bogata družba imela revščino. Po njenem je treba krepiti solidarnost in javne storitve, kot pomemben ukrep pa je omenila dolgotrajno oskrbo in zmanjšanje položnic za najšibkejše, da bi jim “nekaj ostalo tudi konec meseca”.
Pri mladih je poudarila, da je brezposelnost sicer najnižja v zgodovini, a da je mlade treba opolnomočiti: z vključevanjem na trg dela in ukrepi, ki jim pomagajo ustvariti življenje (stanovanja, družina).
Davčna reforma: “zamujena priložnost”
Na vprašanje o davkih je dejala, da je bila ena ključnih “zamujenih priložnosti” vlade po njenem prav davčna reforma. Ta mora biti “pravična”, je poudarila, Slovenija pa je po njenih besedah med najmanj obdavčenimi v Evropi pri dohodkih iz kapitala in premoženja. Zato bi bila “obdavčitev premoženja silno pomembna”, hkrati pa bi to lahko omogočilo razbremenitev plač.
Minimalna plača in socialni dialog
Vrečko je v oddaji branila dvig minimalne plače in poudarila, da se je ob podobnih spremembah v preteklosti (minimalna plača, zaprtje trgovin ob nedeljah, prepoved kajenja v lokalih) pogosto napovedovalo “propad”, vendar se to po njenem ni zgodilo. Spomnila je na leto 2018 in dejala, da danes “ne boste slišali podjetnika”, ki bi trdil, da je bila formula za minimalno plačo napaka.
Zdravstvo: “čakalne vrste so nespodobne”
V zdravstvu je poudarila, da je Levica zagovornik “konstruktivnega, umirjenega, argumentiranega dialoga” in iskanja konsenza. Na podatek o čakalnih vrstah in pomanjkanju osebnih zdravnikov je odgovorila, da je ključ “dialog, ki mora temeljiti na strokovnih podatkih” ter jasnem cilju in časovnici.
Ob tem je bila ostra: “Čakalne vrste so nespodobne,” in “nespodobno je, da nimamo dostopa do osebnega zdravnika,” hkrati pa je dodala, da ima Slovenija potencial, da to uredi, ter kot pozitivne primere omenila porodniško (ki so jo v tem mandatu podaljšali za dva meseca) in preventivne programe.
Kaj bi v naslednjem mandatu naredili drugače
Na vprašanje, kaj bi v naslednji vladi spremenili, je dejala, da bi si Levica želela “bolj odločilen glas” pri nekaterih temah, zlasti pri zelenih politikah, ter da želijo nadaljevati delo na področjih sociale, stanovanj, dolgotrajne oskrbe in kulture. O delovanju vlade je dodala, da ni vedno dobro “napovedovati vse reforme”, ampak je pomembneje “to narediti” in voditi pogovor z ljudmi ter na tej podlagi spreminjati stvari.
Kultura: “privilegij, dolžnost in odgovornost”
Kot ministrica za kulturo je dejala, da funkcijo doživlja kot “privilegij, dolžnost in odgovornost” in da bi jo želela opravljati še en mandat. Povedala je, da je bil kulturni resor “v slabem stanju” in sistemsko zanemarjen dlje časa, da so ga “postavili nazaj za politično mizo” kot razvojno pomemben resor, sredstva pa po njenih besedah povečali za 20 %.
Vendar je poudarila, da se razvoj ne sme ustaviti: “medijev, filma, javnih zavodov, nevladnikov, ljubiteljske kulture, knjige” – vse to se mora nadaljevati. Po njenem je ustvarjalnega potenciala v Sloveniji veliko, država pa je zgodovinsko utemeljena tudi na “kulturni emancipaciji”, zato si želi še večje vloge kulture tudi navzven, vključno z zamejsko.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
