se je leta 1952 na novomeški železniški postaji zgodil poskus linča škofa Antona Vovka. V Bršljinu je prihod vlaka pričakalo okoli 50 ljudi, ki so škofa ob izstopu iz vagona sprejeli z vpitjem in ga pregnali nazaj na vlak. Nato so vdrli za njim in med vzkliki "Ubij ga! Crkne naj!" ga je nekdo polil z bencinom in zažgal. Plameni so ga hipoma zajeli in le škofovi prisebnosti se gre zahvaliti, da ni prišlo do tragičnega konca. S sebe je vrgel gorečo suknjo in s šalom zadušil ogenj, ki je zajel tudi ostala vrhnja oblačila in duhovniški ovratnik iz celuloida. Naščuvana drhal ga je še naprej napadala in zmerjala, šele popoldne se je uspelo škofu z vlakom vrniti v Ljubljano. Dogodek je pustil temen pečat nad mestom, v takratnem režimu pa storilce ni dočakala primerna obsodba. Edini spoznani krivec je bil Avgust Mežnaršič, cestni nadzornik, ki je bil zaradi politja z bencinom (vžig je bil nepojasnjen) obsojen na deset dni zapora, pogojno za eno leto.