20. obletnica spravne slovesnosti
Pri grobišču Pod Krenom v Kočevskem Rogu je danes potekala obletna spominska slovesnost v spomin na po drugi svetovni vojni v Kočevskem Rogu pobite domobrance. Mašo, ki so jo pri množičnem grobišču pobitih letos darovali že 21. zapored, je daroval ljubljanski nadškof in metropolit dr. Anton Stres, slovesnosti po 20 letih, odkar sta se takratni predsednik države Milan Kučan in nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar skupaj poklonila mrtvim in povabila žive k spravi in sožitju, pa se je udeležil tudi predsednik vlade Borut Pahor.
»Pobijanje po končani vojni v naši zgodovini nima primerjave. Odkar je Slovenija samostojna in demokratična država, so ta grozljiva dejstva postala široko znana, vendar pa se do njih kot sodobna, demokratična, pravna in etična politična skupnost nismo uspeli ustrezno opredeliti. Dejstvo, da od prve podobne slovesnosti, kakor je naša, mineva že celih dvajset let, ne da bi izpolnili vse naše dolžnosti, je zaskrbljujoče,« je povedal dr. Stres. Poudaril je, da imajo povojni poboji več razsežnosti, ter da ima več razsežnosti tudi naš odnos do njih. Pri tem je kot prvo omenil politično razsežnost, oziroma dejstvo, da se različne politične skupine do teh dogodkov opredeljujejo z vidika svojih političnih koristi. »Če ostanemo samo pri tem, ne bomo prišli daleč,« je dejal.
Kot drugo razsežnost je omenil nazorsko oziroma ideološko. »Kar se je tukaj dogajalo, ni brez povezave s tem, kako je ideologija zmagovalcev tedaj gledala na svet, na zgodovino, na človeka in na njegovo dostojanstvo. To je bila ideologija neizprosnega razrednega boja, za katero tudi takšna dejanja, kot so se dogajala tukaj, niso bila zločin,« je dejal in dodal, da pa smo s tem že pri tretjem etičnem, moralnem vidiku, pri vprašanju, kaj človek sme in česa ne sme narediti, kaj je moralno prav in kaj ni, kaj je pravično in kaj ni. »Do tega, kar se je zgodilo tukaj in po več sto drugih množičnih moriščih po Sloveniji, je prišlo predvsem zato, ker je odpovedala etična, moralna zavest tistih, ki so to počeli, in tistih, ki so z najvišjega mesta to ukazali,« je poudaril. Kot zadnjo, četrto razsežnost je navedel verska razsežnost.
O tem, da vsakoletno slovesnost pri grobišču Pod Krenom imenujejo spravna slovesnost je dejal, da to ni zato, ker bi bila z eno mašo pred dvajsetimi leti sprava že dosežena, ampak zato, ker nas vsaka sveta maša vodi k spravi in nas zanjo usposablja. Poudaril je, da sprava, kakršno potrebujemo, ni samo enkratno dejanje, ampak je proces, ki ima več korakov: prvi je brezpogojna privrženost resnici, drugi pravica in tretji odpuščanje, pri čemur pa, kot je dejal, odpustiti ne pomeni pomesti pod preprogo in tudi ne reči, da zločin ni zločin. »Odpustiti pomeni gledati naprej in ne nazaj,« je dejal.
»Tu sem pred vami, ker nisem ravnodušen do preteklosti - ne tiste, ki je ovenčana s slavo in ne tiste, ki jo bremenita krivda in greh. Toda predvsem sem tu zaradi skupne prihodnosti,« je dejal Borut Pahor. Poudaril je, da je naša moralna dolžnost je, da prihodnost gradimo na tistem, kar je bilo v naši narodni preteklosti dobrega, pogumnega in pravičnega in da se izognemo tistemu, kar je bilo slabega, morda strahopetnega in krivičnega. »Naj ne bo več razmer, v katerih bi se iskalo opravičilo za sodelovanje s tujčevo roko ali opravičilo za krvavo maščevanje zmagovalcev nad tem. Nič iz naše preteklosti ne smemo pozabiti. Zlasti, če nas navdihuje ali opominja v naših prihodnjih stremljenjih. Tu smo, ker nam ni vseeno. Ne za preteklost in še zlasti nam ni vseeno za našo skupno prihodnost,« je poudaril.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
