Profimedia

V zadnjih tednih smo lahko v sočnem vremenu v naravi in v okolici naših domovanj opazili več os kot sicer. Laično bi lahko domnevali, da je to posledica sladkega sadja, ki konec poletja začenja v veliki meri dozorevati. To po besedah, drži. Na sadju se ose rade hranijo, obenem pa je to še obdobje piknikov, zaradi česar jih še hitreje opazimo. Prav tako, kot pojasni, so družine os proti koncu poletja najmočnejše, zato jih je toliko. A prezimijo samo matice, ki bodo nato spomladi ustvarile nova gnezda. 

dreamstime

Sogovornik pravi, da je pojavnost os od leta do leta različna. »Včasih je os več, včasih manj. Na nihanje vplivajo vreme in drugi dejavniki. Populacijska nihanja so v naravi povsem običajna, le da pri večini živali tega niti ne opazimo, ker nismo tako pozorni nanje kot na tiste, ki se jih bojimo ali so nam nadležne,« je navedel. Pojasnil je še, da so odrasle ose rastlinojede in se hranijo z medičino, počenim sadjem in drugimi sladkimi snovmi, za ličinke pa nabirajo živalsko hrano, tudi meso. »To je tudi razlog, zakaj nas tako rade obletavajo, medtem ko jemo ali pijemo. Takrat moramo paziti, da ose s hrano ali kozarcem ne zanesemo v usta, saj je pik v ustni votlini lahko nevaren tudi za tiste, ki niso alergični,« je povedal. Pik v ustni votlini lahko privede do zatekanja dihalnih poti.

Pixabay

Kaj lahko storimo, da os ne privabljamo v domove, na terase in podobno? Sogovornik pravi, da smo manj zanimivi, če nismo pisanih barv in nadišavljeni. Žuželke privablja tudi znoj. Priporoča nam, da hrano in pijačo čim bolj pokrijemo. 

»Če je os veliko, se je uživanju hrane na prostem bolje ogniti, zlasti če smo alergični na pik. Če nas obletavajo, ne smemo brezglavo kriliti z rokami, saj to verjetnost pika samo poveča. Načeloma ose niso agresivne oziroma so napadalne samo, ko branijo gnezdo ali pa če jih ponesreči stisnemo,« razlaga Bevk. 

Pixabay

Alarmantno

Opaženi v Kopru: Slovenijo napada nova vrsta sršenov

Pasti odsvetuje

Nekateri se skušajo os rešiti z različnimi pripravki ali pastmi, ki so lahko kupljene, lahko pa tudi doma izdelane. Sogovornik pove, da je osnova vseh sladkorna raztopina, ki privablja ose. 

»Če se z osami spopadamo na tak način, je zelo pomembno, da v past dodamo tudi kis, sicer se bodo vanjo lovile tudi čebele. Kot biolog sicer postavljanja pasti ne podpiram. Vanje se poleg os, kljub kisu, lovijo še številne druge žuželke.«

Najbolje je, če ose pustimo pri miru. Poleg čebel in drugih podobnih žuželk skrbijo tudi za opraševanje rastlin. Ob tej vlogi pa Bevk navede še eno – da so pomembne kot plenilke. »Za ličinke polovijo veliko število žuželk, tudi listnih uši in komarjev. Tako da ose niso samo nadloga, ampak skrbijo, da se druge žuželke ne namnožijo preveč. Škoda, ki jo naredijo, je manjša od koristi, ki jih imamo od njih.« Največje nevarnosti os pa so po besedah Bevka spremembe v okolju, ki smo jih povzročili ljudje, tako da nekatere vrste vedno težje najdejo dovolj hrane in primerna mesta za gnezdenje. Temu lahko verjetno tudi pripišemo občasne gasilske intervencije, ko gasilci na podstrešjih ali na katerih drugih lokacijah odstranjujejo osja ali sršenja gnezda. 

Pixabay

Bevk je v svojih odgovorih še spomnil, da obstaja več vrst os, največja naša osa je evropski sršen. »Kljub velikosti je manj nadležen kot ose, saj nas nima navade obletavati, ko jemo. Evropski sršen med drugim lovi tudi medonosne čebele, vendar so vajene živeti z njim in se tudi braniti, tako da čebelarstvu ne povzroča omembe vredne škode.« Je pa dodal, da ga nekateri čebelarji kljub temu lovijo. Drugačno izkušnjo ima iz Nemčije. »Na lastne oči sem videl, da jim nekateri celo postavljajo gnezdilnice, da gnezdijo na njihovih vrtovih. Vedo, da naredijo več koristi kot škode. V Nemčiji je za uničevanje sršenov zagrožena kazen do 50 tisoč evrov,« pove Bevk. 

Profimedia

V Evropo je v zadnjih letih zašel tudi azijski sršen, ki je edini konkurent evropskega. »Manj bo naših sršenov, lažji bo prodor azijskega. Po nekaterih pričevanjih evropski sršen azijskega celo fizično preganja,« je pristavil in sklenil, da je s pojavom konkurenta pomen evropskega sršena postal še večji.