· Kultura

V razmiku dveh tednov je majšperška kulturna dvorana, ki jo bojda nekateri imenujejo haloški Cankarjev dom, gostila dva imenitna folklorna večera: prvega v organizaciji FD Lancova vas, posvečenega Mirku Ramovšu, drugega pod okriljem FD Rožmarin Dolena. Slednji so pripravili letni koncert Nocoj je en fajn večer, ki je prikazal plesno dediščino Slovenije.

· Kultura

Od 16. oktobra je v Galeriji Luna na ogleda nova razstava. S svojimi deli se predstavlja akademska kiparka Alenka Viceljo, ki se umetniško največ izraža v prestižnem materialu, porcelanu, kar je nekaj posebnega.

· Kultura

Oroslav Caf je bil duhovnik, jezikoslovec, prevajalec, zbiratelj ljudskih pesmi. Letos mineva 210 let od njegovega rojstva in 150 let od slovesa. Ob tej priložnosti so v Knjižnici Ivana Potrča postavili manjšo razstavo v štirih vitrinah, katere avtorica je Anja Ogrizek.

· Kultura

V zasebnem geološko-paleontološkem muzeju Pangea Vilija Podgorška v Dragonji vasi je nedavno potekal že 17. dan odprtih vrat, ki so ga že po tradiciji povezali s kulturnim programom, druženjem ob sladkih dobrotah in dobri kapljici ter pečenih kostanjih. S prvo razstavo mineralov Od ahata do granata se je predstavila Tjaša Podgoršek, obiskovalci pa so si lahko ogledali tudi eno najpomembnejših paleontoloških odkritij na območju Slovenije v zadnjih desetletjih, zob dlakavega nosoroga.

· Kultura

V Galeriji FO.VI v Strnišču, ki jo programsko upravlja KUD Art Stays s sedežem na Ptuju, je na ogled že sedma letošnja razstava. S slikarskimi deli iz nedavne serije Kako zajebati kačo, ki se ukvarja s perečimi problemi sodobne družbe ter predvsem z ekološko apokalipso, ki nas čaka, se predstavlja Bojan Šumonja, eden najvidnejših sodobnih hrvaških slikarjev.

· Kultura

Nedavno je dvorana KPC Majšperk oživela z ritmi ljudskega plesa, glasbe in pesmi na slavnostni prireditvi Polka je ukazana, posvečeni priznanemu folklornemu učitelju Mirku Ramovšu. Dogodek, ki ga je organiziralo Folklorno društvo Lancova vas ob pomoči Občine Videm, Občine Majšperk in JSKD OI Ptuj, je zbral številne ljubitelje ljudske kulture, ki so prišli počastit Ramovšev neprecenljivi prispevek.

· Kultura

Franca Uratnika sva s fotografom obiskala dan po tem, ko je na slavnostni akademiji ob občinskem prazniku Občine Polzela prejel naziv častnega občana. Med snemanjem pogovora mu je telefon zazvonil več kot desetkrat. Klicali so ga stari znanci in prijatelji, ravnateljice osnovnih šol in vrtcev, številni kulturniki, nekdanji sodelavci in člani društev, v katera je vključen. Vsi zapovrstjo so vedno nasmejanemu 80-letnemu gledališčniku, gobarju, organizatorju številnih dogodkov in mehaniku izrazili globoko spoštovanje ob prejemu tega častitljivega naziva. Franc Uratnik namreč kljub svojim letom še vedno neomajno predano sodeluje na več področjih. Ob njegovi rami je vedno žena Marta, ki je tudi tokrat s solzami v očeh poslušala pomenljive besede, ki so mu jih ob čestitkah namenili krajani iz Savinjske doline.

· Brenčaška jesen

<strong>KD Četrtkova brenčanja</strong> je tretje leto zapored pripravilo ustvarjalni nagradni natečaj <strong>"Pozzzdravljena, jesen!"</strong>, ki je, kot sporočajo organizatorji, pritegnil tako male kot velike ustvarjalce: ''S prepletom domišljije, izvirnosti in narave so dokazali, kaj vse lahko nastane, ko se združita ljubezen do ustvarjanja in lepota jesenskih darov.'' Njihove dekoracije že krasijo Mirno Peč.

· GLS Trebnje

V <strong>Galeriji likovnih samorastnikov Trebnje</strong> (GLS) nova začasna razstava odkriva <em><strong>Skrivnost akvarela, moč barve in svetlobe</strong></em>. Posebnost tokratne razstave je dvojnost - 13 umetnikov samorastnikov se predstavlja v galeriji, 57 ljubiteljskih slikarjev pa v dvorani STIK, ki domuje pod njo.

· Kultura

Mladi in starejši so se v petek, 18. oktobra 2024, zbrali v <strong>Domu krajanov na Uršnih selih</strong>, kjer sta starejša mojstra Anica in Silvo delila svoje znanje in veščine pletenja košar ter izdelavo različnih lesenih izdelkov. Delavnice se je udeležilo veliko otrok, njihovih staršev in dedkov ter babic.

· Kultura

Da stara pisma s poštnim žigom razkrivajo mnogo več, kot je videti na prvi pogled, že vrsto let poudarja znan žalski filatelist Veni Ferant. Z zbiranjem pisem, dopisnic in razglednic z žigom Žalca košček za koščkom odkriva delčke bogate zgodovine doline zelenega zlata. Do zdaj je izdelal in predstavil že več kot sto plakatov z različnimi zgodbami o Žalcu. »Tako na enem mestu zberem veliko zanimivih podatkov, ki so sicer razpršeni po različnih virih. Večina gradiva je iz moje lastne zbirke,« je poudaril Ferant, ki je tudi predsednik žalskega filatelističnega društva. Na zadnji razstavi v žalski knjižnici, ki je nadaljevanje ciklusa razstave Po sledeh zaprašenih žalskih pisem, je tako s pomočjo poštnih pošiljk med drugim razkril tudi, kako se je v Žalcu začela pot hmeljarstva. 

· Kultura

  Arhivski svetnik v Zgodovinskem arhivu Celje dr. Bojan Himmelreich je prejemnik Aškerčevega priznanja, ene od osrednjih stanovskih nagrad, ki jo Arhivsko društvo Slovenije podeljuje za arhivsko dejavnost v državi.  

· OBETAVNI MIRNOPEŠKI LIKOVNIKI

V avli OŠ Toneta Pavčka Mirna Peč je te dni na ogled razstava likovnih del učencev šole, ki so sodelovali na 5. likovnem natečaju za osnovnošolce in srednješolce na temo Slikarstvo - tihožitje / krajina/abstraktno slikarstvo. Razpisala ga je novomeška izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti.

· Kultura

Bilo je oblačno in deževno dopoldne, ko sva se dobili na kavici v konjiškem starem mestnem jedru. Ker se osebno poznava, sem vedela, da bo s svojo toplo, nežno in radostno energijo pričarala sončno vzdušje. S seboj je prinesla zvočno kartico s posnetima samospevoma dveh pesmi Ivana Minattija v njeni vokalni interpretaciji in ob spremljavi pianistke Neje Skrbiš. »Blizu mi je njegova senzibilna in čustvena poezija, zato je to svojevrsten poklon vsestranskemu literarnemu ustvarjalcu in konjiškemu častnemu občanu, ki se je pred natanko stotimi leti rodil v Slovenskih Konjicah,« je pojasnila magistrica glasbene pedagogike, profesorica petja, sopranistka, raziskovalka pevske literature in prostovoljka, ki kljub božanskemu glasu ni nikoli razmišljala, da bi stopila na oder kot pevka popularne glasbe, a posluša in spoštuje vse glasbene zvrsti. »Uživam tako ob zvokih Avsenikov kot tudi legendarne Metallice. A najbolj prijetno me glasba poboža v naravi, slišim jo v šelestenju, žuborenju, žvrgolenju ...«