Hiperkativna tudi v zimskem času!

Strasten bralec!

· Kultura

  »V majhni vasi so majhne hiše in v vsaki hiši so otroci. V pisanih srajčkah so in obuti v redeče in modre copatke.« Tako se začne zgodba o Muci Copatarici, s katero so zrasle generacije otrok. Gre za najbolj znano delo pisateljice Ele Peroci, ki je bila v Rogaški Slatini rojena 11. februarja pred stotimi leti. Njenemu literarnemu ustvarjanju za otroke je krila dalo rojstvo dveh hčera. Zamisli za pravljice je dobivala, ko je opazovala, kako sta njeni deklici doživljali drobne dogodke. Nato je izbirala besede in mislila na otroka, ki mu bo to pravljico povedala. »Najbolj je bila vesela, če ji je otrok, ko je bila na obisku v šoli, prinesel v podpis povsem obrabljeno knjigo. Tako je vedela, da so jo veliko brali,« se ob letošnji pomembni obletnici spominja njena hči Jelka Pogačnik.  

· Kultura

Praznik kulture so obeležili tudi v občini Ormož. Vrhunec praznovanja je bila osrednja občinska slovesnost s podelitvijo najvišjih priznanj Ksavra Meška za dosežke na področju kulturne dejavnosti. Zaradi trenutnih razmer je bil ogled proslave omogočen preko kanalov lokalne televizije, kulturni program so obogatili učenci OŠ Ormož.

· Kultura

Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota je na literarnem večeru, ki so ga pripravili v čast slovenskemu kulturnemu prazniku, gostila slovenskega kreativnega direktorja desetletja in avtorja najbolje prodajane knjige leta 2020 pri nas. Aljoša Bagola je v pogovoru s Prekmurko Marušo Kerec, voditeljico in novinarko na Valu 202, predstavljal novo knjigo, ki nosi naslov Srečo, prosim. V knjigi, ki je sicer izšla že lani, se v treh ključnih poglavjih, ki jih je razdelal na več podpoglavij, zakoplje v raziskovanje sreče, pri tem pa ugotavlja, da ta ni odvisna od tega, kako uspešni smo v posnemanju drugih, ampak predvsem od poguma in odločenosti, da se spopademo tudi s svojimi temnimi platmi in jih zdravorazumsko sprejmemo. Več o avtorju, njegovi še eni knjižni uspešnici ter tretji knjigi, za katero ima Cankovčan, ki živi in dela v Ljubljani, že napisano prvo poglavje, pa v prihodnji številki Vestnika. Fotografije Damjana Nemeš

KRATKO IN SLADKO!

Pretekli teden je po hudi bolezni umrl velik umetnik, kantavtor Marko Brecelj. Bil je ustanovitelj zasedbe Buldožer, od začetka 90. let je vodil Mladinski kulturni center v Kopru. Večkrat je kandidiral na koprskih županskih volitvah in bil v mandatu 2003–2007 neodvisni občinski svetnik, leta 2006 je ustanovil stranko Akacije.

· Kultura

V Mestnem gledališču ljubljanskem se je s premiero drame Usedline ruadno pričel regionalni gledališki festival Ruta Grupa Triglav.

Pevca Alena Hassa smo spoznali kot člana fantovske skupine New Game Over, lani pa se je odločil stopiti na samostojno pot.

Igralko in televizijsko voditeljico Vesno Ponorac smo na malih ekranih pred leti lahko spremljali v serijah Česnovi in Gorske sanje, v novi seriji na VOYO, Gospod profesor, pa navdušuje v vlogi dijakinje Rebeke.

· Kultura

V dneh okoli kulturnega praznika po slovenskih občinah poteka predaja kvačkanih grbov županom. Nekaj se jih je zgodilo tudi v Pomurju.

· Kultura

Z vašo pomočjo ponovno izbiramo Vestnikovo osebnost Pomurja leta 2021. V uredništvu smo izbrali osem kandidatov, ki s svojimi dejanji življenje v lokalnem okolju spreminjajo na bolje. Nekateri s kulturnim in športnim delovanjem, drugi s humanitarno pomočjo in povezovalnim duhom, tretji z ozaveščanjem o ohranjanju planeta in skrbjo za boljšo prihodnost za vse.

· Kultura

Občina Polzela ob slovenskem kulturnem prazniku vsako leto podeljuje Prešernov cekin, posebno priznanje za izjemen prispevek k ugledu in razvoju občine na kulturnem področju. Letos ga je prejela kulturna ustvarjalka, zagovornica slovenskega jezika in lepega vedenja, predvsem pa vsestransko aktivna na kulturnem področju Jolanda Železnik.

Pevka Ana Soklič je pred začetkom hokejske tekme med Olimpijo in Jesenicami na svoj način odpela državno himno. Med petjem se slišijo vpitje in žvižgi.

Ljubica pravi, da je bilo v 70. letih prejšnjega stoletja to ime zelo pogosto in priljubljeno, nato pa so otroci dobivali druga, bolj modna imena. Še zdaj pa ji pogosto kdo reče, da ima mamo ali teto Ljubico.