© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.

Kultura / stran 28

1739777565_tatovi_podob25.jpg
novi-tednik · Kultura

Žlahtna komedija je uprizoritev Tatovi podob

Nagrado žlahtna komedija je prejela uprizoritev Tatovi podob kolektiva The Feminalz v produkciji Zavoda Emanat. Tehnoburlesko Tatovi podob zaznamuje igriva, tudi spogledljiva provokativnost in neverjetno kratek reakcijski čas na aktualne družbene nesmisle.

Dean Šuster
17. 2. 2025, 06.31
1739458702_mv-drustvo_kmetic.jpg
tednik · Kultura

Spletle več kot 400 kapic in copatkov za novorojenčke

Društvo kmetic občine Videm povezuje ženske različnih generacij v peki, predvsem pa ustvarjanju in druženju. Izstopa njihova vsakoletna razstava kruha na cvetno soboto in nedeljo, veliko časa in ljubezni pa namenijo tudi pletenju in kvačkanju kapic ter pletenih copatkov za novorojenčke v ptujski porodnišnici.

Mojca Vtič
17. 2. 2025, 05.57
1739457165_cg_filatelisticna_razstava_1.jpg
tednik · Kultura

Mozaik zgodovine Kurentovanja

V galeriji Magistrat so odprli razstavo Filatelističnega društva Ptuj pod naslovom Pust in Kurentovanja v filateliji. Pripravil jo je zbiratelj Franc Golob. Na ogled so filatelistične kuverte, znamke in žigi, ki jih je založilo FD Ptuj ob posameznih Kurentovanjih, ter tudi razglednice, na katerih je kurent kot osrednji lik Kurentovanja.

Majda Goznik
17. 2. 2025, 03.31
1739457092_mg-kurentovanje.jpg
tednik · Kultura

Hotel Mitra s ptujskimi in kurentovimi zgodbami

V hotelu Mitra se tudi v letošnjem pustnem času dogaja veliko. Vrata so odprli nekaterim že tradicionalnim in novim dogodkom, ki so del projekta Petava in iPtuj, s katerimi krepijo zavedanje o pomenu ptujskih zakladov za lokalno in širšo mednarodno javnost. Z njimi se Ptuj nedvomno uvršča na arheološko zakladnico zgodovine človeštva.   

Majda Goznik
17. 2. 2025, 03.30
simfonicni_okrester12.jpg

Komentar: Se je Stane Južnič prenaglil?

Čemu in komu vse bi lahko bile namenjene besede slavnostnega govornika na brežiški občinski proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku? »Človek kulturo 'živi' ali pa je ne. Pri tem ne govorim o kulturi v pomenu umetnosti, ampak tudi vsakdanjega življenja.« Tako je rekel gledališki kritik Primož Jesenko zbranim na prireditvi v čast Prešernovemu dnevu v Viteški dvorani Posavskega muzeja Brežice.

Martin Luzar
16. 2. 2025, 15.30
1739455810_ek_pravljicno_potovanje.jpg
tednik · Kultura

Pravljično popotovanje ob Prešernovem dnevu

V minulih dneh so v vrtcih in osnovnih šolah na različne načine obeležili Prešernov dan, slovenski kulturni praznik. Najmlajši so risali podobo Franceta Prešerna, spoznavali njegovo življenje, delo in pomen za slovensko kulturo. Na Osnovni šoli Hajdina so pripravili prav poseben dogodek z naslovom Pravljično popotovanje, ki je v šolski telovadnici zbral učence in učitelje.

Estera Korošec
16. 2. 2025, 05.09
1739456743_dz-urska1.jpeg
tednik · Kultura

Urška Kmetec: Mlada umetnica, ki živi s pustom

Le tisti, ki živijo na tem koncu Slovenije, pust dojemajo na prav poseben način, kot peti letni čas. Takrat do izraza pridejo veselje, družabnost, pa tudi spretnosti in veščine. Prav teh morajo imeti ogromno ustvarjalci pustnih dekoracij, med katerimi je tudi Urška Kmetec, ki na Placarju iz krep papirja in drugih materialov ustvarja prave umetnine.

Dženana Kmetec
16. 2. 2025, 04.23
1739444523_img_6826.jpg
novi-tednik · Kultura

Več kot sto let po smrti še vedno neprekosljiv

Letos mineva 150 let od rojstva in 105 let od smrti duhovnika in prvega slovenskega umetnostnega zgodovinarja dr. Avguština Stegenška (1875-1920). Ob jubilejih so v Domu sv. Jožefa v Celju na ogled postavili razstavo o življenju in delu tega pomembnega, a predolgo spregledanega strokovnjaka, ki velja za pionirja raziskovanja slovenske sakralne umetnosti in umetnostne zgodovine ter za začetnika naše spomeniške topografije.

Novi Tednik
16. 2. 2025, 04.00
1739453393_ek_suzana_ceh_1.jpg
tednik · Kultura

Suzana Čeh gamaše za korante plete že 40 let: Država je premalo naklonjena rokodelcem

Suzana Čeh iz Spuhlje je pred 40 leti spletla prve gamaše za korante. Takrat se je začela njena ljubezen do rokodelstva. Poleg gamaš izdeluje tudi druge pletene in kvačkane izdelke, kot so kape, jope, odeje, šali, nogavice … Izjemno dejavna pa je tudi v lokalni skupnosti, kjer si prizadeva ohranjati rokodelske veščine in jih prenašati na mlajše generacije.

Estera Korošec
15. 2. 2025, 05.28

© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.