Arhiv Štajerskega Tednika

Priprave na veliko noč so kristjani začeli s pepelnično sredo, ko so začeli tudi 40-dnevni post. Ta se je končal v četrtek zvečer, nato pa bo v petek nastopilo velikonočno tridnevje.

Ker je Jezus po katoliškem verovanju na veliki četrtek postavil duhovništvo, ko je apostolom naročil "to delajte v moj spomin", duhovniki na veliki četrtek obnovijo svoje duhovniške obljube in pri večernih mašah izvedejo obred, ko je Jezus svojim učencem umil noge. Papež Frančišek bo to opravil v kraju Velletri južno od Rima, ko bo umil noge 12 zapornikom.

Na veliki petek se bodo verniki spominjali dneva, ko je Jezus trpel in umrl na križu, kar je tudi edini dan v letu, ko v Katoliški cerkvi ne obhajajo maše in imajo le bogoslužje. Med njim molijo križev pot, berejo evangelijske zapise o Jezusovem trpljenju ter častijo križ. Na ta dan je v Cerkvi tudi zapovedan strogi post.

V evangeličanskih cerkvah bo na veliki petek zvečer potekalo osrednje velikonočno bogoslužje. Med drugim bodo oltar pogrnili s črnim prtom, nanj pa postavili trnjevo krono.

Velika sobota bo za vernike dan celodnevnega čaščenja Jezusa v grobu. Zgodaj zjutraj bodo duhovniki blagoslavljali velikonočni ogenj in vodo, s katerima bodo verniki pokadili in pokropili domove. Na ta dan bodo duhovniki tradicionalno blagoslavljali velikonočna jedila – potico, šunko, hren in jajca, ki jih bodo k blagoslovu prinesli verniki.

Evangeličani bodo na veliko soboto zakurili velikonočni ogenj. Pripravili bodo tudi velikonočne jedi, ki pa jih ne blagoslavljajo.

Velika noč je lahko med 22. marcem in 25. aprilom

Preberite več v Štajerskem Tedniku