Eden od najbolj ekskluzivnih kolidžev na svetu je globoko v kalifornijski puščavi. Na leto je nanj sprejetih le dvanajst študentov moškega spola, katerih akademski uspehi niso neopaženi.
Kolidž DeepSprings je bil ustanovljen leta 1917. Vsekakor je nenavaden. Deluje po principu samoupravljanja – študentje delajo na ranču ter študirajo, na teden pa morajo opraviti dvajset ur fizičnega dela. Obenem pa je velik poudarek na skupnosti in povezanosti s puščavskim okolišem. Zato so nekatere stavbe na kampusu postavljene v krogu, njihove verande pa uperjene v okoliške planjave.
L. L. Nunn, ustanovitelj kolidža, naj bi verjel v glas puščave. »Puščava ima osebnost, ima glas. Veliki voditelji so se zatekali v puščave in slišali njen glas. Lahko ga slišite, če prisluhnete, a ne med pehanjem za materialnimi dobrinami,« je menil Nunn. Industrialec naj bi se med gradnjo elektrarn na ameriškem zahodu domislil kraja, kjer bi lahko svojim delavcem nudil dodatno izobrazbo. Tako je v kalifornijski puščavi kupil ranč in financiral šolo, ki pa bi nudila več kot pa zgolj akademsko izobrazbo – v njej bi študente pripravili na življenje služenja.
Študenti v semestru ne smejo zapustiti kolidža, izjema so le nujni primeri. Droge in alkohol so prepovedani, kajenje je dovoljeno. Obiskovalci načeloma nimajo vstopa, razen če jim je odobrena prošnja. Najbližje mesto je od kolidža oddaljeno eno uro vožnje, internetna povezava počasna. Najbližji znak civilizacije je bordel. Posestvo vzdržujejo študenti sami – skrbijo za požarno varnost, birokracijo in za internetno ter telefonsko povezavo. Sami si kuhajo, molzejo krave, pobirajo jajca, skrbijo za vrt in polja.
Zaradi neobičajne ureditve so nekateri prepričani, da je kolidž zgolj krinka za kult. Eni takšnih so prebivalci najbližjega kraja Bishop. Tudi predmeti imajo nenavadna imena: filozofija religije je imenovana »Bog in Zlo«, literatura »lov na vohune«. K nenavadnosti še dodatno pripomore dejstvo, da fantje pogosto divje lešejo po puščavi.Lotevajo pa se tudi bolj običajnih dejavnosti: taborjenja, pohodništva in raznih športov.
Kult ali ne, omenjeni kolidž očitno ima svoje čare. Vsako leto prejmejo okoli dvesto vpisnic, sprejmejo pa le dvanajst študentov. Tisti, ki jih sprejmejo, dobijo okoli 45.000 evrov štipendije. Ta zajema šolnino in nastanitev. Nič nenavadnega torej, da se vpiše več kot 90 odstotkov tistih, ki so bili sprejeti na kolidž. Za primerjavo: na Harvardu je takšnih bilo letos 81 odstotkov.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
